FinD - Novice - Odprta vprašanja o predlogu novele zakona o trgu dela bo ESS zapiral jeseni
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

12.7.2019

Odprta vprašanja o predlogu novele zakona o trgu dela bo ESS zapiral jeseni

Ljubljana, 12. julija (STA) - Socialni partnerji so na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavali predlog novele zakona o urejanju trga dela in se strinjali, da ministrstvo zakon pošlje v javno razpravo. Jeseni ga bo znova obravnaval ESS, saj odprta vprašanja ostajajo. Ustanovili pa so pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala s problematiko evidentiranja delovnega časa.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je po današnji seji ESS pojasnila, da so socialni partnerji ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dali soglasje, da predlog zakona posreduje v javno razpravo, ki bo potekala do začetka septembra. Sočasno z zakonom o urejanju trga dela je sicer ESS obravnaval tudi predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zanj prav tako dali soglasje za začetek javne razprave.

"To ne prejudicira stališč ESS," je ob tem izpostavila Jerkičeva. Po zaključeni javni razpravi se bodo namreč po njenih besedah ponovno sestale pogajalske skupine in, če se le da, pripravile usklajen predlog za oba predloga sprememb zakonov. Zeleno luč ESS za javno razpravo je pozdravil državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Pogajanja med socialnimi partnerji so bila po njegovi oceni "zelo konstruktivna, direktna in korektna".

Po Božičevih besedah sicer še ni vse usklajeno, so pa na dobri poti, da po javni razpravi opravijo še kakšen dodaten krog pogajanj, se uskladijo, nato pa tak predlog tudi začne zakonodajno pot.

Glede zakona o urejanju trga dela so po Božičevih besedah prišli do dobrih rešitev, ko gre za obveznosti, vezane na znanje slovenskega jezika za lažje vključevanje brezposelnih v aktivno politiko zaposlovanja, v razne tečaje in podobno.

"Mi smo imeli izhodiščni predlog, da nekdo, ki se vpiše v evidenco, v 12 mesecih pristopi k izobraževanju in opravi izpit na ravni znanja jezika A2. Kompromisni predlog gre v smeri tega, da bi zahtevali nekoliko nižji nivo in sočasno, da se uredi neka rešitev kot aktivacijski ukrep, ne zgolj za državljane tretjih držav ampak tudi za tiste, ki so državljani EU oz. Švice," je dejal.

Kot je dodal Božič, so odprli tudi dodatno pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala z eno zelo perečo zadevo, in sicer evidentiranjem delovnega časa. "Ker ugotavljamo, da bi tudi del ciljev, ki smo si jih zastavili v okviru teh sprememb, lahko dobro naslovili tudi v okviru enega drugega zakona," je dodal.

Nove rešitve je treba po njegovih besedah najti tudi pri t. i. čakanju na zavodu za zaposlovanje na upokojitev. "Tu smo po mojem našli dobro rešitev na način, da se določeni pogoji zaostrijo, mi pa se moramo bolj angažirati s svojimi aktivnostmi, tudi preko zavoda za zaposlovanje, da bodo ljudje lažje našli pot nazaj na trg dela," je dodal.

Kompromisni predlog predvideva, da se na tem področju nekoliko zaostrijo pogoji. Dvignili naj bi starostno mejo za tiste, ki so bili doslej upravičeni do 19 mesecev plačanih prispevkov na zavodu, pri čemer je predlog, da bi jo dvignili za tri leta, pri tistih, ki bi bili upravičeni do 25 mesecev plačanih prispevkov, pa bi se starostna meja lahko dvignila iz 55 na 58 let, leta zavarovalne dobe pa iz 25 na 28, je strnil Božič.

Pri nadomestilu za brezposelnost so po besedah državnega sekretarja v izhodišču pri minimalnih pogojih za njegovo pridobitev predlagali dvig z devet na 12 mesecev brezposelnosti v štiriindvajsetih mesecih. "Tukaj smo blizu rešitvi, ki bi nekoliko dvignila prag, in sicer na 10 mesecev, bo pa to vprašanje naslovila tudi nova pogajalska skupina skozi vodenje evidenc delovnega časa," je dejal.

Po Božičevih besedah gre za težavo, ki se dogaja predvsem v sezonskih dejavnostih. "Opažamo namreč, da najbrž, če bi bile vse ure evidentirane kot je treba, ne bi prihajalo do tega, da bi bili ljudje zaposleni zgolj devet, deset mesecev, ampak dejansko 12 mesecev v letu," je pojasnil.

"Nič ni dogovorjeno, dokler vse ni dogovorjeno," pa je izpostavil izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Stališče sindikalne strani je po njegovih besedah to, da zakonske spremembe same po sebi ne morejo in tudi ne bodo dale želenega učinka, to je hitrejše aktivacije brezposelnih na trgu dela. Po Zorkovi oceni je potreben sklop ukrepov, ki jih je treba dopolnjevati tudi z drugimi programi in projekti, ki jih izvaja ministrstvo.

Absolutno pa sindikati po Zorkovih besedah pozdravljajo in podpirajo dvig najnižjega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na 530,19 evra bruto. "Če se ne bi dvignilo na to višino, bi pomenilo, da bi bila pravica iz dela nižja od denarne socialne pomoči," je pojasnil.

Med pogajanji glede dviga praga za pridobitev nadomestila za brezposelne z devet na 10 mesecev so medtem po Zorkovih besedah ugotovili, da bo kompromis bistveno lažje doseči, če se bodo lotili problematike urejanja delovnega časa in evidenc.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je na temo predloga novele zakona o urejanju trga dela dejal, da se delodajalci v delu strinjajo s tem, da se skrajšuje čas, ki ga ljudje lahko preživijo na zavodu za zaposlovanje. "Mi stremimo k temu, da za ljudi, ki so sposobni dela, država in delodajalci zagotovijo delo. Prav je, da ti ljudje delajo in dobijo normalne plače za normalno življenje," je poudaril.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar