FinD - Novice - Julij prinaša pospešitev priprave proračunskih načrtov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

1.7.2019

Julij prinaša pospešitev priprave proračunskih načrtov

Ljubljana, 29. junija (STA) - Potem ko se je koalicija v začetku junija seznanila s proračunskimi možnostmi in zahtevami za prihodnji dve leti, se bo priprava proračuna v prihodnjih dneh intenzivirala. Vlada bo na dnevnem redu četrtkove seje po napovedih finančnega ministra že imela najvišjo dovoljeno porabo za vsakega od proračunskih uporabnikov.

Najvišjo dovoljeno porabo državnega proračuna kot tudi preostalih treh blagajn javnega financiranja in slovenskih javnih financ v celoti v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu že nekaj let določa odlok, ki ga sprejme DZ. Zadnjega je sprejel aprila, ko je zgornjo mejo porabe državnega proračuna v letu 2020 določil pri 10,45 milijarde evrov, v letu 2021 pa še pet milijonov evrov višje.

S temi številkami je finančni minister Andrej Bertoncelj seznanil koalicijske partnerje in celotno vladno ekipo 10. junija na vrhu na Brdu pri Kranju. "Predvsem smo predstavili prihodke in dovoljene zgornje meje odhodkov po posameznih segmentih, tako za državni proračun kot za zdravstveno in pokojninsko blagajno ter za občinske proračune," je pojasnil. Prvo proračunsko sejo vlade je napovedal za 4. julij, ko bo po njegovih besedah pripravljena tudi že najvišja dovoljena poraba za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike.

Ti bodo nato imeli nekaj tednov časa, da na osnovi dodeljenih sredstev pripravijo vsak svoj finančni načrt, o katerem bodo nato potekala usklajevanja s finančnim ministrstvom, preden bo končni osnutek proračuna dobila v potrditev vlada. Postopek se bo nato nadaljeval v DZ, kjer na proračunske dokumente vsako leto čakajo najpozneje do 1. oktobra.

Vlada sicer s pripravo proračuna za leto 2020 zamuja, saj bi ga morala poslati v potrditev poslancem že lani skupaj s pripravo sprememb proračuna za leto 2019. Ker pa je ekipa Marjana Šarca mandat nastopila šele septembra, se je najprej lotila zgolj priprave sprememb proračunskih načrtov za letos. Te je DZ potrdil v začetku marca, ko je proračunsko porabo prvič doslej določil v višini nad deset milijard evrov. Presežek je načrtovan nekaj pod 200 milijoni evrov.

Presežek mora v državnem proračunu ostati tudi v naslednjih letih, in sicer naj bi se v prihodnjih dveh letih gibal na ravni približno enega odstotka bruto domačega proizvoda, je odločen Bertoncelj. Mogoče ne bodo vsi zadovoljni, a sam bo vztrajal pri takšnem proračunu, ki bo v celoti skladen s fiskalnim pravilom, je zatrdil na vrhu koalicije.

Prav tako si želi Bertoncelj javni dolg znižati na 65 oz. 61 odstotkov BDP ter do leta 2022 proračun tudi strukturno srednjeročno uravnotežiti. "V tem okviru bo treba pripraviti proračun za prihodnji dve leti in k temu smo se zavezali," je povzel.

Koalicija je dorekla že tudi prioritete državnega proračuna. To bosta v prihodnjih dveh letih zdravstveni in pokojninski sistem. Odhodki tako zdravstvene kot pokojninske blagajne se bodo namreč v vsakem od prihodnjih dveh let povečali za po približno 200 do 300 milijonov evrov. Koliko bo treba za pokrivanje teh potreb dodatno primakniti iz državnega proračuna, ni znano.

Tudi sicer bo morala vlada pri deljenju proračunske pogače upoštevati učinke določenih ukrepov oz. zakonov, ki bodo začeli veljati ali jih bo še sprejela v tem času. Precej denarja bo šlo denimo za spremembe pri plačah javnih uslužbencev, imajo pa stranke v koaliciji tudi druge prioritete. V SAB npr. opozarjajo na koalicijske zaveze na področju pokojnin, kot sta letni dodatek za upokojence in odmerni odstotek za izračun pokojnine.

Z letom 2020 naj bi bile uveljavljene tudi spremembe pri davkih, s katerimi se bo razbremenilo stroške dela, po drugi strani pa bolj obdavčilo kapital in zvišalo obdavčitev podjetij. S prestrukturiranjem davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb ter obremenitve kapitala se bo zagotavljalo uravnoteženje javnih financ in ohranilo približno enako raven socialne države, pravijo na finančnem ministrstvu.

Gospodarske razmere medtem ostajajo ugodne, rast zaposlenosti pa se nadaljuje, prav tako domača potrošnja, kar povečuje prilive v proračun. V prvih štirih mesecih letos se je vanj steklo 3,36 milijarde evrov prihodkov, kar je 5,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so se povečali celo za 6,5 odstotka.

Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v začetku meseca ocenil, da je gospodarska rast v prvem četrtletju še ostala visoka, prav tako se je nadaljevala rast izvoza in domače potrošnje. A v nadaljevanju leta je po teh napovedih pričakovati postopno umirjanje rasti v izvoznem delu gospodarstva. Podobne so tudi napovedi nekaterih drugih domačih in tujih institucij, ki so spomladi Sloveniji nekoliko znižale napovedi gospodarske rasti.

Vlada tako predlog proračuna pripravlja na osnovi še vedno optimističnih napovedi Umarja, ki se za leto 2020 gibljejo pri 3,1-odstotni gospodarski rasti, za leto pozneje pa pri 2,8-odstotni.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar