FinD - Novice - Slovenija ostaja med članicami EU z najnižjim deležem kratkoročnega javnega dolga
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.6.2019

Slovenija ostaja med članicami EU z najnižjim deležem kratkoročnega javnega dolga

Luxembourg, 23. junija (STA) - Slovenija se je tudi lani uvrstila v skupino članic EU, ki so imele najnižji delež dolga z dospelostjo, krajšo od enega leta. Znašla se je tudi med državami, ki se v največji meri zadolžujejo z dolžniškimi vrednostnimi papirji in kjer na tuje rezidente odpade največji del dolga, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, sta imeli največji delež kratkoročnega dolga z dospelostjo, krajšo od enega leta, Švedska (20,5 odstotka celotnega javnega dolga), Madžarska (17,9 odstotka), Portugalska (16,7 odstotka) in Italija (12,8 odstotka).

Najnižji delež so medtem zabeležile Bolgarija (nič odstotkov), Litva (0,7 odstotka), Poljska (en odstotek) in Ciper (1,8 odstotka), sledila pa jim je Slovenija (2,8 odstotka), je pokazala ta teden objavljena Eurostatova raziskava o strukturi dolga v EU.

Članice EU so se tudi lani v največji meri zadolževale z dolžniškimi vrednostnimi papirji, kot so menice in obveznice. Največji delež so ti papirji dosegli na Češkem (90 odstotkov celotnega dolga), Madžarskem (89 odstotkov), na Malti in v Sloveniji (88 odstotkov), v Veliki Britaniji (87 odstotkov), Španiji, Franciji in na Slovaškem (86 odstotkov) in v Italiji (85 odstotkov). Povprečje EU je bilo pri 81,6 odstotka, povprečje območja evra pa 80,9 odstotka.

Izrazita izjema sta bil Estonija in Grčija, kjer so posojila zalegla za 88,4 in 82,4 odstotka zadolževanja, pri čemer je v Grčiji to tudi posledica več programov mednarodne finančne pomoči. Uporaba posojil je bila visoka tudi na Cipru (48,5 odstotka), v Luksemburgu (32,1 odstotka) in na Hrvaškem (31,2 odstotka). Povprečje v EU je bilo pri 14,2 odstotka, v evrskem območju pa pri 16 odstotkih.

Velike razlike pa so v EU tudi po kriteriju, kdo je imel v lasti dolg držav. Tuji upniki so imeli največji delež dolga v lasti v primeru Cipra (76 odstotkov celotnega dolga), Latvije (74 odstotkov) in Litve (73 odstotkov). Sledile so jim Avstrija (66,5 odstotka), Finska (63,3 odstotka) in Slovenija (62,3 odstotka).

Po drugi strani je imel domači finančni sektor največji delež dolga v lasti v primeru Danske (72 odstotkov celotnega dolga), sledile pa so ji Švedska (70 odstotkov), Italija (65 odstotkov) in Hrvaška (62,9 odstotka).

Slovenija je imela ob koncu lanskega leta javni dolg v višini 70,1 odstotka BDP, kar pomeni, da se je dolg v deležu BDP ob pospešeni gospodarski rasti v zadnjih letih precej znižal. Ob koncu 2015 je po skokoviti rasti v času krize dosegal še 82,6 odstotka BDP. V naslednjih letih naj bi po napovedih spet upadel pod zgornjo dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP iz pakta o stabilnosti in rasti.

Povprečje v EU je bilo ob koncu 2018 pri 80 odstotkih BDP, v območju evra pa pri 85,1 odstotka BDP.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar