FinD - Novice - Konservativni Wall Street Journal kritičen do Trumpovih trgovinskih izpadov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.6.2019

Konservativni Wall Street Journal kritičen do Trumpovih trgovinskih izpadov

New York, 08. junija (STA) - Uredniška stran ameriškega konservativnega časopisa Wall Street Journal ostro kritizira "muhasto" carinsko politiko predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki povzroča gospodarsko škodo, in mu celo očita, da je bil njegov demokratski predhodnik Barack Obama boljši pri ustvarjanju delovnih mest v ZDA.

Neposredni razlog za uredniški napad je petkovo poročilo ministrstva za delo o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti, ki je ugotovilo, da je bilo v maju odprtih le 75.000 neto novih delovnih mest.

Trump se rad hvali, da imajo ZDA zaradi njega najnižjo stopnjo brezposelnosti in največjo rast zaposlovanja v zgodovini in Wall Street Journal ga opozarja na uspeh, ki ga je imel pri tem Obama, ter dodaja, da gre trend zaposlovanja letos pod Trumpom v napačno smer.

Petkovo poročilo o zaposlovanju je po mnenju časopisa le eden od dokazov da Trumpovo opletanje s carinami škodi gospodarstvu.

"Nezanesljivost zaradi trgovinskih vojn počasi prihaja do izraza. Trumpova vlada je bila pred mesecem dni blizu dogovora s Kitajsko, nakar so pogovori propadli in Trump je uvedel 25-odstotne carine na 200 milijard kitajskega uvoza. Prejšnji teden je kar naenkrat naznanil višanje carin na mehiški uvoz kot kazen za nedoločene prekrške okrog migracij," piše Wall Street Journal.

Časopis opozarja, da so carine že povzročile škodo pri izvozu kmetijskih pridelkov in dohodku, do izraza pa prihajajo tudi druge posledice zaostrovanja trgovinskih sporov.

"Proizvajalci kmetijske opreme in kemikalij poročajo o padcu naročil, podjetja odlagajo poslovne odločitve, globalni trgovinski tokovi se upočasnjujejo, cene surovin padajo in majsko poročilo o zaposlovanju utripa z rumeno lučjo Trumpu, naj uredi trgovinske vojne in se vrne k spodbujanju gospodarske rasti," piše Wall Street Journal.

V petek se je sicer izkazalo, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da je Trumpova grožnja s carinami na mehiški uvoz prazna in bo na koncu odstopil od naklepa. Še posebej zaradi tega, ker so se končno zdramili tudi senatni republikanci in mu grozili z odvzemom trgovinskih pooblastil.

Vodilni demokratski kongresniki so ga sicer teden dni dražili, da si ne bo upal uvesti carin, kar ga je vzpodbudilo k zaostrovanju groženj, na koncu pa je popustil.

"Republikanskim senatorjem je končno zrasla hrbtenica in so se postavili proti njihovemu diktatorju Trumpu in mehiškim carinam, znanim kot povišanje davkov za ameriške potrošnike. Stavim vse, kar imam, da bo Trump do konca tedna popustil. Gre samo za še en blef," je v petek nekaj ur pred najavo dogovora z Mehiko tvitnila demokratska kongresnica iz Kalifornije Maxine Waters.

Večina komentatorjev je od trenutka izreka grožnje s carinami na mehiški uvoz dvomila, da bo grožnjo uresničil, ker je znan po tem, da ustvari problem, nato pa se hvali s tem, da ga je odpravil.

Konec marca je grozil, da bo zaprl mejo z Mehiko, če ta nemudoma ne ustavi nezakonitega priseljevanja v ZDA. Nekaj dni kasneje je odstopil od grožnje s trditvijo, da je zadovoljen z mehiškimi ukrepi, vendar še danes ni jasno, kaj se je spremenilo, če sploh kaj.

Tudi zadnji pretres s carinami se je končal brez otipljivih sprememb. ZDA so zahtevale, da Mehika migrantom iz Srednje Amerike onemogoči pot preko države do meje z ZDA, česar Mehika ni sprejela, ker jo zavezujejo mednarodne konvencije. Skupna izjava obeh vlad po dogovoru tega vprašanja ne omenja.

State Department je sporočil, da je Mehika sprejela odločne ukrepe proti trgovini z ljudmi in mamili, kar spet ni novo.

Mehika je prav tako privolila v takojšnjo širitev programa, ki vrača prosilce za azil iz ZDA v Mehiko, dokler čakajo na rešitev vlog. Mehika bo tem ljudem ponudila delo, zdravstvo in izobraževanje.

ZDA so sicer že decembra lani naznanile program vračanja dela prosilcev za azil in od konca januarja so v Mehiko vrnili 10.000 ljudi.

Mehika je privolila, da lahko na teden sprejme 120 prosilcev za azil iz ZDA, vendar pa Američanom uspeva vračanje le 40 prosilcev na teden. Mejo medtem nezakonito prestopi 100.000 ljudi na mesec.

Kar je novo, je morda to, da bo Mehika na mejo z Gvatemalo in po svojem ozemlju razporedila okrog 6000 vojakov "za omejevanje neregularnih migracij".

Mehiška delegacija, ki se je v Washingtonu pogajala s predstavniki Trumpove vlade, je sicer to ponudila že na začetku, kar je Trump do petka opredeljeval kot nezadosten ukrep.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar