FinD - Novice - Ministrstvo: Navedbe o zmanjšanju prehranske varnosti zaradi predlaganih sprememb zakonodaje pretirane in zavajajoče
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.5.2019

Ministrstvo: Navedbe o zmanjšanju prehranske varnosti zaradi predlaganih sprememb zakonodaje pretirane in zavajajoče

Ljubljana, 29. maja (STA) - Zaradi predlaganih sprememb kmetijske zemljiške politike, ki uvaja maksimalni zakup državnih zemljišč, se pridelava in obdelava zemljišč ne bo zmanjšala. Navedbe, da se bo zaradi tega zmanjšala prehranska varnost, pa so pretirane in zavajajoče, so se na študijo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij odvali na resornem ministrstvu.

Kot so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlagana sprememba zakonodaje posledično prinaša zmanjšanje pravice do zakupa 39 subjektom za približno 4000 hektarjev kmetijskih zemljišč v 30 letih.

"Ne gre za odvzem, temveč za postopno zmanjšanje pravice do zakupa državnih zemljišč," so poudarili in dodali, da ta zemljišča še naprej ostajajo za kmetijsko rabo in bodo namenjena za pridelavo hrane skladno s pripravljenimi razvojnimi načrti in usmeritvami iz strategije razvoja kmetijstva.

Razlika bi bila po pojasnilih ministrstva samo v tem, da zdaj zemljo obdelujejo velika podjetja, potem pa bi jo kmetje, in posledično ne moremo govoriti o zmanjšanju samooskrbe. Tudi navedbe, da kmetje dosegajo nižje donose, v javnosti kmetje zanikajo in označujejo za neresnične, so navedli.

Kmetijska zemljišča, na katerih se zakupne pogodbe ne bodo podaljšale, so bodo dala v zakup po prednostnem vrstnem redu upravičencev, kot to predvideva predlog zakona, torej mladim kmetom, kmetijskih gospodarstvom, ki imajo v upravljanju med šest in 80 primerljivih kmetijskih površin, kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmet ... Pri tem se bo prvenstveno upoštevalo tradicionalne in deficitarne sektorje ter možnost vzpostavljanja verig preskrbe s hrano.

Glede navedb o t.i. neizkoriščenih kmetijskih zemljiščih - sklad kmetijskih zemljišč ima namreč približno 6000 hektarjev zemljišč, ki niso v zakupu - pa so na ministrstvu poudarili, da gre za neprimerno navajanje oz. primerjanje.

"Namreč kmetijska zemljišča, ki jih imajo v zakupu velika podjetja, so prvovrstna zemljišča in ravninska, medtem ko so neizkoriščena zemljišča slabše kakovosti in pretežno na hribovitih območjih, kjer je kmetovanje zelo oteženo ali nemogoče, zato tudi ni interesa po njih (recimo Haloze ipd.)," so poudarili.

Navedbe, da bi se prehranska varnost zmanjšala zaradi zmanjšanja zakupa zemljišč za osem odstotkov, je po oceni ministrstva neutemeljena in tendenciozna ter tudi žaljiva do kmetov. "Ker se pridelava in obdelava zemljišč ne bo zmanjšala, temveč se bo ta dejavnost prenesla s podjetij na kmete," so dodali.

Po njihovih pojasnilih v študiji, ki jo je naročila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in je bila predstavljena tudi predstavnikom ministrstva, ni bila številka, ki govori o osemodstotnem zmanjšanju prehranske varnosti, podprta z nobenimi izračuni, ampak le predstavljena kot ocena.

Ob tem so navedli, da bodo morala nekatera podjetja, ki na državnih zemljiščih pridelujejo poljščine za energetske potrebe, iskati rezerve tudi na tem področju, "saj mora biti prednostna izkoriščenost kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane za ljudi, živali in šele nato za druge potrebe".

"Ministrstvo je ob pripravi predloga zakona pripravilo potrebne analize za postopno zmanjšanje zakupa zemljišč in prav tako scenarije za dodelitev sproščenih kmetijskih zemljišč, s katerim želijo prispevati k izboljšanju starostne strukture kmetijskih gospodarstev in usmerjati v izboljšanje samooskrbe na deficitarnih področjih (zelenjava, prašičereja itd.) ter krepitvi srednje velikih, razvojno usmerjenih kmetijskih gospodarstev," so poudarili.

Predlog novega krovnega zakona s področja kmetijske zemljiške politike, ki prinaša spremembe zakonov o kmetijskih zemljiščih, o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter o dedovanju kmetijskih gospodarstev, je sicer do konca meseca v javni obravnavi.

"Ministrstvo bo po zaključku javne razprave temeljito preučilo predloge vseh strani ter v nadaljevanju skušalo priti do soglasja in do take končne rešitve predloga zakona, ki bi odražal čim boljši kompromis zainteresiranih strani," so še navedli na ministrstvu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar