FinD - Novice - Okoljsko ministrstvo s predlagano novelo zakona o naravi dvignilo precej prahu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.5.2019

Okoljsko ministrstvo s predlagano novelo zakona o naravi dvignilo precej prahu

Ljubljana, 28. maja (STA) - Ministrstvo za okolje in prostor je danes v Ljubljani pripravilo predstavitev ključnih sprememb zakona o ohranjanju narave. Deležniki so imeli na osnutek precej pripomb, kritični pa so bili tudi, da bodo številne bistvene podrobnosti urejene šele v podzakonskih aktih. Mnogi so zato menili, da zato sploh ni jasno, na kaj podajajo pripombe.

Ministrstvo je predlog novele 7. maja posredovalo v javno razpravo, ta bo trajala do 14. junija. V tem času ministrstvo sprejema pripombe javnosti, ki jih namerava po izteku roka združiti po posamičnih področjih in nato zainteresirane deležnike povabiti še na dodatne sestanke za oblikovanje in razjasnitev posamičnih določil.

Novela naslavlja več pomembnih področij. Med njimi so spremembe zaradi nove gradbene in prostorske zakonodaje, določanje splošne in posebne rabe delov narave, spremembe za uskladitev s habitatno direktivo, invazivne tujerodne vrste, ureditev odškodnin po zavarovanih vrstah, vprašanje gojitve živali, vožnje v naravi in neposrednega nadzora.

Veliko pozornosti razpravljalcev je pritegnilo vprašanje splošne in posebne rabe narave oz. njenih delov. Kot je pojasnila Jana Vidic z okoljskega ministrstva, je splošna raba v noveli opredeljena kot raba za osebne namene, posebna raba pa je raba za pridobitne dejavnosti.

Za splošno rabo predlog novele določa, da je ta dovoljena brezplačno vsem pod enakimi pogoji. Nihče nima pravice omejevati dostopa do naravne vrednote za ogled, tudi če bi denimo uredil in vzdrževal infrastrukturo, ki omogoča dostop. Izjemoma je zaračunavanje takse oz. vstopnine mogoče, če gre denimo za tehnično zahtevno ureditev, brez katere dostop sploh ne bi bil mogoč, ali nadstandardno in po obsegu zahtevno ureditev.

Vendar pa se tukaj ministrstvo zavzema za transparentnost, je poudarila Vidičeva. Javno bi tako morali biti objavljeni podatki o stroških, povezanih z vzpostavitvijo oz. vzdrževanjem take infrastrukture, ter prejeti prihodki.

Za posebno rabo delov narave pa bi bilo, kot navaja osnutek, treba pridobiti pravico, in sicer za tiste posebne rabe, za katere to določi minister s predpisom. Po besedah Vidičeve se med drugim potrebe po tem kažejo na področju soteskanja, raftanja in plovbe. Pravico bi bilo treba pridobiti tudi, če posebna raba izključi splošno rabo, v primeru vodenega opazovanja živali v naravnem okolju pa bi se morali vodniki predhodno usposobiti.

Ministrski predpis sicer lahko dopusti posebno rabo za največ dve petini delov narave enake zvrsti in z enakimi značilnostmi in za največ dve petini razpoložljivega časa za obiskovanje in ogledovanje. Na delih narave, kjer je izrazito velik javni interes po obiskovanju in ogledovanju, se posebna raba ne dopusti, navaja osnutek novele.

Pripombe na tem delu so se med drugim nanašale na vprašanje pravic lastnikov zemljišč, na katerih se izvaja posebna raba. Nekateri so menili tudi, da dopuščanje možnosti pobiranja vstopnine kar kliče k urejanju, ki bo zadostilo postavljenim kriterijem. Predstavniki lovcev pa so bili med drugim ogorčeni nad domnevnim spodbujanjem opazovanja divjih živali v naravi, saj te potrebujejo predvsem mir.

Precej kritik je letelo tudi na predlagano ureditev področja odškodnin za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živali. Kot je v imenu ministrstva povedal Peter Škoberne, zakon predvideva določitev primerne zaščite, ki bo pogoj za izplačila odškodnine. To naj bi določil podzakonski akt. Za dodatne zahtevane zaščitne ukrepe bodo kmetje oz. drugi upravičenci lahko dobili državno pomoč, a le, če bodo izčrpali vse druge možnosti sofinanciranja, denimo evropskih sredstev. Ob tem je predvideno izplačilo odškodnine le za povzročeno premoženjsko škodo.

Andrej Andoljšek iz Kmetijsko-gozdarske zbornice v Sloveniji je med drugim izpostavil vprašanje, ali bodo brez državne pomoči ostali kmetje, ki ne sodelujejo v programu razvoja podeželja. Več sodelujočih, med drugim Janez Beja iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, je poudarilo, da je treba vključiti tudi odškodnino za psihične in duševne bolečine, ki jih napad zveri predstavlja za lastnika živali in njegovo družino, še posebej otroke, ter širšo skupnost.

Jernej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije je bil medtem kritičen, da želi država vso breme varovanja imetja prevaliti na pleče kmetov, medtem ko se sama pri upravljanju zveri nikakor ne izkaže kot dober gospodar.

Precej vprašanj je letelo tudi na predlog novele v delu, ki se nanaša na invazivne tujerodne vrste in državi dopušča, da naloži lastnikom zemljišč izvajanje določenih ukrepov za zaščito pred invazivnimi vrstami. Med drugim je razpravljalce skrbelo, kdo bo za morebitne naložene ukrepe zagotovil sredstva, če lastniki zemljišč niso bili krivi za pojav takih vrst.

Predstavniki ministrstva so sicer večkrat omenjali možnost civilnih tožb, denimo v primeru, da nekdo povzroča škodo na zasebnem zemljišču ali na njem vodi skupine v komercialni namen brez privoljenja lastnika. Vendar pa so razpravljalci menili, da bi bilo bolje kot spodbujati na tisoče kmetov in lastnikov gozdov k tožbam zadeve urediti v zakonodaji.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar