FinD - Novice - Minimalna plača znova med kladivom in nakovalom
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.5.2019

Minimalna plača znova med kladivom in nakovalom

Ljubljana, 23. maja (STA) - Lani sprejete spremembe minimalne plače bodo najbolj prizadele ranljive posameznike in podjetja, je na posvetu izpostavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Zvišala se bo brezposelnost in se povečal kriminal, je nadaljevala stoka. Sindikati vztrajajo pri sprejeti zakonodaji, vlada pa medtem gospodarstvenikom ponuja pomoč pri blaženju posledic.

Šmučeva je na posvetu GZS z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači uvodoma opozorila, da je težko govoriti o minimalni plači, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč, saj so prejemniki teh plač ranljiva skupina. A lani je politika po njenih besedah s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse izpostavila resnim tveganjem.

Raziskave namreč kažejo, da so službe že zdaj težje dosegljive prav posameznikom z manj znanja in izkušnjami in teh po Sloveniji ni malo, je navedla. Zaradi višje minimalne plače naj bi podjetja, ki jih ukrep ne bo dotolkel, produktivnost krepila tudi z avtomatizacijo delovnih procesov, zaradi česar bo prišlo do manjših potreb po zaposlovanju ljudi, ki zdaj delajo na manj zahtevnih delovnih mestih.

Poleg tega bodo stroški v podjetjih zaradi sprememb zelo narasli. "Po naših izračunih se bo morala masa za plače povečati za petkrat več kot ob letošnji uskladitvi minimalne plače," je pojasnila. GZS zato pričakuje rast vhodnih stroškov, "to pa bo pognalo konkurenčnost slovenskih podjetij navzdol, zlasti izvozno usmerjenih". "Posledično bodo zrasle tudi cene za vse državljane - od osnovnih živil, vrtcev, domov za starejše," je nanizala.

Zvišanje minimalne plače ima za posledico višjo brezposelnost, upočasnjeno rast ostalih plač oz. povečanje uravnilovke, pri čemer je Slovenija že zdaj na prvem mestu v EU po deležu minimalne plače v povprečni plači in celo več kriminala, so na posvetu naštevali tudi predstavniki stroke.

V razpravi, ki je sledila, so se nato oglasili predstavniki različnih panog. Opozorili so na krčenje delovnih mest, prelivanje višjih stroškov dela v cene blaga in storitev ter se zavzeli za spremembo zakonodaje.

Kot je bilo slišati, naj bi bilo med drugim težko v gradbeništvu, tekstilni industriji, papirni in papirnopredelovalni panogi ter trgovini. V slednji naj bi se stroški dela okrepili za 450 milijonov evrov, prav za toliko naj bi bilo nato tudi podražitev. Komunalne storitve pa naj bi se denimo na ta račun podražile za med 16 in 18 odstotkov.

Podjetnike jezi, ker se medtem v javnem sektorju nihče ne sekira, če bo izgubljeno kakšno delovno mesto, prav tako ne, če bo porabljenih več sredstev. Da bodo s svojimi svarili kaj dosegli pri vladi, pa ne verjamejo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič pa je gospodarstvenike že povabil na sestanek, na katerem bi skupaj poiskali rešitve.

Na vprašanje, ali ministrstvo dopušča ponovne spremembe zakona o minimalni plači, je odgovoril, da to težko komentira. "Rečem lahko le, da ministrstvo trenutno ne pripravlja kakšnih sprememb. Naše stališče je, da mora nekdo, ki dela poln delovni čas, 40 ur na teden, s svojo plačo preživeti, ne da bi moral pri tem posegati še po socialnih transferjih, kar je praksa sedaj," je dodal.

Sindikati kljub temu pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje zakona o minimalni plači ali na odlaganje njene uveljavitve v prihodnost, je ob robu posveta poudarila izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje. Opozorila delodajalcev o usodnih posledicah je ocenila za preveč drastična. "Menimo, da tako drastičnih učinkov ne bo, da so še rezerve. Vedno pa se najdejo podjetja, ki niso zmožna plačevanja minimalnih standardov," je dejala.

Sama sicer problem vidi drugje, in sicer v tem, da ima Slovenija plačni model, ki izhaja še iz socialističnega sistema. "Že dve leti nazaj smo delodajalce pozivali, da se pristopi k prenovi plačnega modela. Če bi ga danes imeli, potem teh problemov ne bi bilo. A niso pokazali volje za to. Letos smo jim ponudili splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, v kateri bi lahko prenovili plačni sistem in olajšali prehod, pa nekega interesa z njihove strani znova ni," je bila kritična.

Na navedbe gospodarstvenikov so se odzvali tudi v Levici. Trg dela pred posegom v minimalno plačo ni deloval, izvozniki zaradi višje minimalne plače ne bodo imeli težav, petina zaposlenih pa živi pod pragom revščine, se je danes na navedbe GZS o minimalni plači odzval poslanec in koordinator Levice Luka Mesec. Po njegovem očitki GZS "ne zdržijo trezne presoje", gospodarstvo pa da lahko prenese dvig.

Po Meščevem mnenju izvozna podjetje s tem ne bodo imela težav, storitvena pa jih tudi ne bi smela imeti, ker je pri njih stroškovna konkurenčnost bistveno manj pomembna kot pri izvoznikih. Navedbo, da se bodo posledično zvišale cene tudi za državljane, je zavrnil s podatkom, da v Avstriji prodajalec prejme 1700 evrov bruto plače, kar je skoraj dvakratnik naše minimalne plače, pa so cene v trgovinah tam nižje kot pri nas.

Lani sprejeta novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar