FinD - Novice - Stroka na posvetu GZS: Zvišanje minimalne plače poveča brezposelnost
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.5.2019

Stroka na posvetu GZS: Zvišanje minimalne plače poveča brezposelnost

Ljubljana, 23. maja (STA) - Zvišanje minimalne plače ima za posledico višjo brezposelnost, upočasnjeno rast ostalih plač oz. povečanje uravnilovke, pri čemer je Slovenija že zdaj na prvem mestu v EU po deležu minimalne plače v povprečni plači, spremembo sistema nagrajevanja in celo več kriminala, so na posvetu GZS v Ljubljani naštevali strokovnjaki.

Direktorica pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Katarina Prebil je na današnjem posvetu Domino učinek zakona o minimalni plači opozorila, da so se predstavniki gospodarstva dolžni odzvati na poseg politike v sistem minimalne plače. Kot je opozorila, bi se minimalna plača morala usklajevati s predhodnim posvetovanjem socialnih partnerjev, nespoštovanje socialnega dialoga pa vodi v centralno oblastno vodenje in nadzor gospodarstva.

"Oblastno delovanje brez strokovnih podlag, brez analitičnega razmisleka, vodi v nekontrolirano spreminjanje poslovnega okolja, ki ima lahko nepopravljive posledice in povzroči škodo, kratkoročno in dolgoročno," je izpostavila.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je poudaril, da se je bruto minimalna plača v Sloveniji v zadnjih 10 letih nominalno povečala za 297 evrov, relativno pa za 51 odstotkov. Med 21 državami EU z minimalno plačo se je Slovenija po nominalnem zvišanju uvrstila na peto mesto, po relativnem zvišanju pa na 10. mesto.

Medtem se je razmerje med povprečno in minimalno plačo v Sloveniji po Ivančevih besedah od leta 2009, ko je bilo pri 44,2 odstotka, do lani zvišalo na 54,1 odstotka, s tem odstotkom pa se je Slovenija med 21 državami EU uvrstila na prvo mesto. S 1. januarjem se bo to razmerje še povečalo, in sicer za odstotno točko na 55 odstotkov, je napovedal.

Milan Vodopivec s Fakultete za management Univerze na Primorskem je predstavil rezultate raziskave o dolgoročnih učinkih zvišanja minimalne plače na zaposlenost in poslovanje podjetij v Sloveniji v preteklosti. Kot je izpostavil, je zvišanje minimalne plače marca 2010 prispevalo k zmanjšanju zaposlenosti in k večji brezposelnosti.

Ob tem je poudaril, da so še posebej zgovorni rezultati, da zvišanje minimalne plače ni prineslo večjega deleža v skupnem fondu plač za skupino delavcev s to plačo, temveč se je ta celo poslabšal. "Manevrski prostor za zvišanje minimalne plače je torej omejen, torej je omejena tudi vloga minimalnih plač kot ukrepa za zmanjševanje revščine," je dejal. V tej luči je po njegovih besedah smiselna uvedba dodatka za nizko plačane delavce, ki bi ga financirala država.

Tudi Anže Burger s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je navajal tuje študije, je potrdil, da previsoke minimalne plače povečajo brezposelnost. Na dolgi rok se upočasni rast plač za zaposlene, zmanjša rast zaposlovanja, skrči obseg usposabljanj na delovnih mestih, poveča kriminal med najstniki in mladimi, je naštel.

Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je ocenil, da Slovenija s svojo politiko minimalne plače izstopa in da to na plačnem področju vodi do uravnilovke, hkrati pa do neke mere zmanjšuje dohodkovno neenakost. Visoka minimalna plača je po njegovih besedah rezultat socialnih in političnih dejavnikov, ekonomski pa so zanemarjeni.

Dolgoročno bo vpliv takšne politike neugoden, saj vodi k neracionalni rabi dela in drugih virov v gospodarstvu, s tem pa do počasnejše rasti, je napovedal.

Samostojna svetovalka pravne službe v GZS Cvetka Furlan je predstavila izsledke ankete med podjetji, iz katere je razvidno, da bodo posledice uveljavitve novele zakona o minimalni plači zvišanje števila zaposlenih z minimalno plačo z doplačilom (s 14 odstotkov v lanskem letu na 51 odstotkov v prihodnjem letu), pritisk po zvišanju plač zaradi uravnilovke na ostalih delovnih mestih, kjer doplačilo ni potrebno, in porušitev nagrajevalnih sistemov.

Zaradi porasta minimalne plače bo posledično prišlo do dviga cen vhodnih surovin in storitev pri dobaviteljih, kar bo imelo za posledico zvišanje ostalih stroškov poslovanja, je nadaljevala.

Med možnimi ukrepi v podjetjih je navedla pospešeno avtomatizacijo delovnih mest, kjer je to izvedljivo, optimizacijo ostalih stroškov poslovanja, spremembo sistemov nagrajevanja, pospešeno selitev delovnih mest iz Slovenije in znižanje števila delavcev.

Novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar