FinD - Novice - Dražji emisijski kuponi pestijo energetski sektor in energetsko intenzivna podjetja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.5.2019

Dražji emisijski kuponi pestijo energetski sektor in energetsko intenzivna podjetja

Ljubljana, 15. maja (STA) - Cene emisijskih kuponov, ki podjetjem dovoljujejo izpuste ogljikovega dioksida v ozračje, občutno rastejo. Glavni razlog je zmanjševanje števila razpoložljivih kuponov, kar pesti predvsem energetski sektor in energetsko intenzivna podjetja. V Sloveniji je v sistem ETS vključenih več kot 40 družb, največ pa zanje odšteje Termoelektrarna Šoštanj.

Sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ETS) je bil leta 2005 vzpostavljen, da bi članicam unije pomagali izpolniti zavezo zmanjšanja emisij na stroškovno učinkovit način. V sistemu sodelujoča podjetja lahko kupujejo ali prodajajo emisijske kupone, na ta način pa se lahko emisije zmanjšujejo s čim manjšimi stroški. Poleg podjetij iz članic EU so vanj vključena tudi podjetja, ki delujejo na Norveškem, Islandiji in v Lihtenštajnu.

Na cene emisijskih kuponov najbolj vpliva povpraševanje, ki je odvisno od obsega izpustov ogljikovega dioksida industrije in energetskega sektorja, ter ponudba, ki jo predstavlja količina dodeljenih emisijskih kuponov s strani članic EU, je za STA pojasnil Jernej Kozlevčar, direktor družbe Belektron, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi.

Približno polovica skupne kvote kuponov je dodeljena podjetjem brezplačno, druga polovica pa se proda na avkcijah med letom. Na cene posredno vplivajo tudi makroekonomske razmere v EU in po svetu ter cene energentov (elektrika, plin, nafta, premog), vremenske razmere in politični ukrepi, je dodal Kozlevčar.

Cena emisijskih kuponov je v začetku leta 2013, ko je začel veljati spremenjen način dodeljevanja kuponov, znašala 6,50 evra na tono, konec aprila letos pa že 26,20 evra na tono. "V omenjenem obdobju se je torej vrednost povprečno povečala za skoraj 25 odstotkov letno, samo v zadnjem letu pa za 93 odstotkov," je poudaril.

Najvišja vrednost emisijskih kuponov zadnjih let je bila dosežena prejšnji mesec, pri 27,85 evra, najnižja pa v aprilu 2013, ko je dosegala okoli 2,50 evra. Prihodnje cene emisijskih kuponov je po njegovih besedah težko napovedati, trenutni trend in nekatere napovedi analitikov pa kažejo na še višje cene v prihodnosti.

Sistem, v katerega so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, v Evropi zajema več kot 11.000 energetskih in industrijskih naprav, kar okvirno predstavlja 40 odstotkov skupnih emisij toplogrednih plinov. Od leta 2013 podjetja, kot navedeno, del kuponov dobijo brezplačno, to pa ne velja za sektor proizvodnje električne energije, ki mora vse kupone kupiti.

V omenjenem sistemu se spremlja in nadzira nekaj manj kot 40 odstotkov izpustov Slovenije. Naprave, vključene v sistem, so lani izpustile 6,49 milijona ton ogljikovega dioksida, je razvidno iz registra emisijskih kuponov za lani. Leta 2017 so izpustih iz omenjenih naprav dosegli 6,57 milijona ton. Agencija RS za okolje sicer opaža, da se izpusti v energetiki in industriji in energetiki znižujejo.

Med omenjenimi napravami je lani največ, skoraj štiri milijone ton izpustov, prispevala Termoelektrarna Šoštanj (Teš). Kot so za STA pojasnili v Holdingu Slovenske elektrarne, je letna proizvodnja elektrike v Tešu dokaj konstantna, posledično pa tudi količina izpustov ogljikovega dioksida, naraščajo pa izdatki za nakup emisijskih kuponov zaradi nihanja cen kuponov. Lani so tako za emisijske kupone namenili že približno 100 milijonov evrov.

"Najbolj so cene kuponov za tono izpustov ogljikovega dioksida poskočile v lanskem letu, in sicer kar za 211 odstotkov," so spomnili. Stroški kuponov so podvrženi evropskim zakonodajnim spremembam in dejavnikom, kot so cene premoga, plina, surove nafte, obnovljivih virom energij in vremenskim pojavom, zaradi česar se, tako kot pri ostalih energentih, oblikujejo povsem tržno. Dodali so, da se je treba zavedati, da se rast cen kuponov prenaša tudi na ceno elektrike na evropskih veleprodajnih trgih.

Termoelektrarni je po izpustih v Sloveniji lani sledil Salonit Anhovo, kjer uporabljajo odpadke kot gorivo v delovnem procesu. "Lani smo za emisijske kupone namenili nekaj več kot pol milijona evrov. Stroški so se v primerjavi s predhodnima letoma povečali," so pojasnili za STA. Povečanje stroškov, namenjenih za kupone, pričakujejo tudi v prihodnjem letu.

Ob tem so dodali, da so v zadnjih letih investirali več kot 100 milijonov evrov v najsodobnejše tehnologije, s katerimi vplivajo tudi na stroške. Brez investicij v energetsko učinkovitost ter s tem nizke stopnje izpustov ogljikovega dioksida na enoto proizvoda bi bili namreč stroški kuponov še višji, so dodali.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar