FinD - Novice - Slovenija v jadransko-jonski regiji primer dobre prakse trajnostnega turizma
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.5.2019

Slovenija v jadransko-jonski regiji primer dobre prakse trajnostnega turizma

Budva, 07. maja (STA) - Sodelovanje, izobraževanje in spoštovanje so po mnenju državne sekretarke Eve Štravs Podlogar ključni elementi za razvoj trajnostnega turizma, kjer Slovenija tudi znotraj jadransko-jonsko makroregije (EUSAIR) velja za primer dobre prakse. Kljub uspehom pa izzivi po besedah Štravs Podlogarjeve ostajajo. Eden je razpršitev gostov po sezonah.

Med letoma 2010 in 2018 je Slovenija v povprečju pozimi zabeležila 17 odstotkov vseh nočitev, spomladi 20 odstotkov, jeseni 21 odstotkov, poleti 42, zato je eden od izzivov države bolj enakomerna razpršitev turistov čez celo leto, je na okrogli mizi o trajnostnem razvoju, ki je danes potekala v okviru forumu evropske strategije za jadransko-jonsko makroregijo, izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Štravs Podlogarjeva.

Slovenija je bila sicer v Črni Gori izpostavljena kot primer dobre prakse trajnostnega turizma, ob čemer je državna sekretarka predstavila državno strategijo na tem področju. "Rekli smo, da želimo rast, a naj bo ta rast vzdržna," je poudarila in pojasnila, da so v strategijo vključeni številni deležniki, tudi skoraj vsa ministrstva.

S strategijo država cilja to, da bodo gosti v Sloveniji izkusili petzvezdična doživetja. Kot je dejala državna sekretarka, ni nujno, da imamo petzvezdične hotele, želja pa je, da imamo petzvezdična delovna mesta, petzvezdično hrano, mesta za kampiranje in podobno.

Sanja Čizmar iz hrvaškega svetovalnega podjetja HD Consulting, specializiranega za hotelsko in turistično industrijo, je na dogodku izpostavila, da je velik izziv, s katerim se danes srečujejo nekatere države, prekomeren turizem oz. zelo velik priliv gostov na zelo majhnem območju.

Štravs Podlogarjeva je izpostavila, da "tudi 50 kilometrov iz Benetk ali 10 km iz Dubrovnika obstajajo lepe lokacije, ki niso zasičene s turisti, naša naloga pa je, da te lokacije predstavimo."

Tudi albanski minister za turizem in okolje Blendi Klosi je poudaril, da je treba v turizmu delati na tem, da panoga cveti skozi celo leto, ne zgolj nekaj mesecev. To si prizadevajo tudi v Albaniji, kjer so lani zabeležili šest milijonov prihodov tujih turistov. "To se vam morda zdi malo, a to je 20 odstotkov več, kot smo jih imeli leto prej," je pojasnil.

Črnogorski minister za trajnostni razvoj in turizem Paule Radulović je izpostavil, da je treba v turizmu najti predvsem ravnotežje med ekonomskimi učinki in tem, da ne škodimo naravi oz. naravnim virom, ki niso obnovljivi. Eden od največjih izzivov, ki se jih mora sicer po njegovi oceni lotiti Črna Gora, je infrastruktura.

Dvodnevni forum EUSAIR se je v Budvi začel danes, Slovenijo pa poleg Štravs Podlogarjeve med drugim zastopata koordinator tematskega stebra kakovosti okolja v EUSAIR strategiji z okoljskega ministrstva Mitja Bricelj in Andrej Logar iz ministrstva za zunanje zadeve.

Strategija za jadransko-jonsko makroregijo temelji na štirih stebrih: modra rast, transport in energija, okolje ter turizem. Tematskim usmerjevalnim skupinam sopredseduje tandem držav za obdobje treh let: Grčija in Črna gora vodita prvi steber, Italija in Srbija drugega, Slovenija in BiH tretjega ter Hrvaška in Albanija četrtega.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar