FinD - Novice - Odbor DZ za nadaljevanje priprave zakona o dolgotrajni oskrbi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.5.2019

Odbor DZ za nadaljevanje priprave zakona o dolgotrajni oskrbi

Ljubljana, 07. maja (STA) - Odbor za delo, ki je na nujni seji na zahtevo Levice obravnaval zaračunavanje osnovnih storitev oskrbe v domovih za starejše, je podprl koalicijska sklepa, po katerih ministrstvu za zdravje predlaga nadaljevanje priprave zakona o dolgotrajni oskrbi, skupnosti socialnih zavodov pa sprejetje podrobnejših standardov za posamezne vrste oskrbe.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije naj v skladu s sklepom, ki ga je odbor DZ za delo sprejel na današnji nujni seji, podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe in merila za razvrščanje uporabnikov v posamezne vrste oskrbe za področje institucionalnega varstva v domovih za starejše sprejme še letos.

Pač pa ni sprejel štirih predlaganih sklepov Levice, s katerimi bi denimo prišli do popisa plačljivih storitev v domovih in do takšnega pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, ki bi preprečil dvojno zaračunavanje osnovnih storitev.

Poslanec Levice Primož Siter je v predstavitvi zahteve za nujno sejo odbora povedal, da se na seznamih storitev, za katere oskrbovanci domov dodatno plačujejo, pogosto znajdejo osnovne storitve zdravstvene in socialne oskrbe ter storitve, povezane z nego, prehranjevanjem in higieno. Tako morajo denimo doplačevati za striženje nohtov in posedanje v invalidski voziček, je opozoril.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo celostno uredil področje dolgotrajne oskrbe in ga pripravljajo na ministrstvu za zdravje, naj bi bil vladi po načrtih predložen novembra, je napovedal državni sekretar na tem ministrstvu Tomaž Pliberšek.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Breda Božnik pa je pojasnila, da je zaračunavanje dodatne storitve za uporabnika ugodneje. Če bi bil uvrščen v kategorijo oskrbe, ki vključuje vse storitve, ki jih potrebuje, bi bilo to namreč zanj dražje. Sicer pa o vrstah in cenah dodatnih storitev po njenih besedah odloča svet zavoda, soglasje ministrstva pa ni potrebno.

Pri varuhu človekovih pravic dobijo v povezavi z doplačevanjem storitev v domovih več pobud, je povedal varuh Peter Svetina. Veljavni sistem je po njegovem opozorilu nepregleden in je zato nujno pripraviti minimalne standarde, ki bodo natančnejši. Minimalni standardi morajo izhajati iz potreb posameznika, ne pa kadrovskih zmožnosti posameznega doma, je poudaril.

V razpravi je predsednik odbora Vojko Starović (SAB) dejal, da v državah, kjer je za starejše bolje poskrbljeno, prej vstopajo na trg dela, izstopajo pa kasneje kot v Sloveniji, tako denimo na Švedskem kar sedem let kasneje. Resno se moramo vprašati, kako vstopati prej in izstopati kasneje, je pozval.

Soniboj Knežak iz SD je bil kritičen do tega, da se v gradnjo in obnovo domov ne vlaga nič. Karmen Furman iz SDS spomnila, da mora oskrbovanec plačati kar 70 odstotkov cene potrebnih storitev zanj. Iva Dimic iz NSi pa je podvomila o sistemu podeljevanja koncesij. Nekateri koncesijo namreč dobijo, drugi pa ne ali pa jo dobijo za krajši čas, je dejala.

Nina Maurovič iz LMŠ je menila, da bi se morali kot družba vprašati, kako nasloviti skrb za starejše. Podobno je dejala Janja Sluga, ki je pozvala k strategiji, ki bo šla starostnikom naproti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar