FinD - Novice - Komisija Italiji napoveduje poslabšanje javnofinančnega položaja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.5.2019

Komisija Italiji napoveduje poslabšanje javnofinančnega položaja

Bruselj, 07. maja (STA) - Evropska komisija v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi Italiji zaradi šibke gospodarske rasti in ekspanzivne fiskalne politike napoveduje poslabšanje javnofinančnega položaja. V 2020 naj bi tako ob nespremenjenih politikah javnofinančni primanjkljaj dosegel 3,5 odstotka BDP in tako presegel omejitev iz pakta o stabilnosti in rasti.

Italija, eno največjih gospodarstev v evrskem območju in celotni EU, bo letos in prihodnje leto po napovedih komisije zabeležila daleč najnižjo gospodarsko rast. Potem ko je italijansko gospodarstvo ob koncu 2018 za krajši čas padlo celo v recesijo, ji v Bruslju za letos napovedujejo vsega 0,1-odstotno krepitev BDP, v 2020 pa 0,7-odstotno.

Kot spominja francoska tiskovna agencija AFP, je to tudi skladno z napovedmi italijanske vlade. Ta pričakuje 0,2- oz. 0,8-odstotno gospodarsko rast.

Šibka gospodarska rast, ki je rak rana Italije že desetletja, bo skupaj s fiskalno ekspanzivnimi socialnimi ukrepi populistične vlade v Rimu, ki jo sestavljata stranka Liga in Gibanje petih zvezd, ob predpostavki nespremenjenih politik, torej brez ukrepov za nevtralizacijo nižjih prihodkov oz. višjih odhodkov, javnofinančni primanjkljaj z 2,1 odstotka BDP v 2018 dvignila na 2,5 odstotka letos in na 3,5 odstotka BDP v 2020.

Italija bi tako zopet izšla iz omejitev, ki jih predvideva pakt o stabilnosti in rasti. To orodje za usklajevanje javnofinančnih politik v območju skupne valute kot zgornjo dovoljeno mejo primanjkljaja predvideva tri odstotke BDP.

Italijanska vlada v svojih proračunskih dokumentih medtem za letos načrtuje 2,4-odstotni primanjkljaj, za prihodnje leto pa njegovo znižanje na 2,1 odstotka BDP.

Nominalni primanjkljaj, ki ga za Italijo napoveduje Evropska komisija, je v luči stagnacije gospodarstva precej usklajen z napovedanim strukturnim primanjkljajem, ki izloči učinke gospodarskega cikla. V 2020 naj bi ta tako dosegel 3,6 odstotka.

Vse to bo vodilo v nadaljnjo rast italijanskega javnega dolga, ki je že tako največji med članicami EU. V deležu od BDP, kjer Italijo prekaša le še Grčija, naj bi se s 132,2 odstotka v 2018 do 2020 zvišal na rekordnih 135,2 odstotka BDP. Letni strošek obresti na italijanski dolg predstavlja pomembno javnofinančno breme.

Bruselj in Rim sta se sicer lani po prihodu populistične vlade na oblast spustila v dvoboj glede proračunskih načrtov Italije za 2019. Na koncu sta uspeli doseči kompromis, a dodatna upočasnitev gospodarske rasti je italijanske načrte podrla. Evropska komisija v luči dosedanjih izkušenj zato za zdaj pri svojih ocenah ni upoštevala možnosti dviga DDV kot orodja za uravnoteženje javnih financ, in drugih napovedanih ukrepov za izboljšanje davčnega izplena ter omejitev porabe.

Na meji dovoljenega po evropskih pravilih se sicer giblje tudi Francija kot drugo največje evrsko gospodarstvo. To sicer za državo ni nič nenavadnega, saj ta že desetletja ni prišla blizu izravnanim javnim financam. Letos naj bi tako francoski javnofinančni primanjkljaj tudi v luči že sprejetih fiskalnih ukrepov na podlagi zahtev gibanja rumenih jopičev dosegel 3,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa ob nekoliko višji rasti upadel na 2,2 odstotka BDP.

Pri tem pa komisija v svojih napovedih še ne upošteva ukrepov, ki jih je v javnosti nepriljubljeni predsednik Emmanuel Macron na podlagi široke nacionalne razprave napovedal 25. aprila, da bi odgovoril na nezadovoljstvo velikega dela Francozov s svojo kupno močjo in položajem v državi.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar