FinD - Novice - Nove članice EU s hitrejšo gospodarsko rastjo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.5.2019

Nove članice EU s hitrejšo gospodarsko rastjo

Ljubljana, 07. maja (STA) - Nacionalni BDP držav, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje, so rasli hitreje kot BDP starih članic, pred dnevom Evrope ugotavlja Statistični urad RS. Povprečni BDP na prebivalca v starih članicah je bil po drugi strani lani v starih članicah več kot dvakrat tolikšni, kot je bilo povprečje v novih članicah.

Vsota bruto domačih proizvodov (BDP) novih članic se je med letoma 2003 in 2018 zvišala za 137 odstotkov, vsota BDP starih članic pa za 44 odstotkov. V Sloveniji je bila rast 75-odstotna. Povprečni BDP na prebivalca se je v novih članicah od leta 2003 povečal za 116 odstotkov, v starih pa za 45 odstotkov. V Sloveniji je bila rast 68-odstotna, so sporočili s statističnega urada.

Povprečni BDP na prebivalca je bil medtem v starih članicah leta 2003 več kot trikrat tolikšen kot povprečje v novih (29.120 evrov proti 8560 evrov), lani pa je bil v starih nekaj več kot dvakrat tolikšen (42.220 evrov proti 18.500 evrov).

Slovenski BDP na prebivalca je leta 2003 znašal 13.200 evrov in je s tako vrednostjo zaostajal za vsemi starimi članicami, med novimi pa je bil na drugem mestu - za Ciprom. Lani je slovenski BDP na prebivalca znašal 22.200 evrov. S tem je Slovenija prehitela dve stari članici, in sicer Grčijo in Portugalsko, od novih pa jo je poleg Cipra prehitela še Malta.

Ena glavnih prednosti članstva v EU je po navedbah Sursa znižanje stroškov in tehničnih ovir v zunanji trgovini. Od 2003 do 2018 so tako vse nove članice povečale vrednost zunanje trgovine z blagom; pri izvozu v povprečju za 335 odstotkov, pri uvozu pa v povprečju za 209 odstotkov.

Najnižjo rast med novimi članicami je pri obeh tokovih imela Malta (izvoz za 28 odstotkov, uvoz za 88 odstotkov), najbolj pa sta trgovanje v zadnjih 15 letih povečala pri izvozu Ciper (za 894 odstotkov), pri uvozu pa Slovaška (za 300 odstotkov).

Slovenski izvoz se je v obdobju 2003-2018 zvišal za 232 odstotkov, uvoz pa za 192 odstotkov. Izvoz v nove članice je v tem obdobju rasel hitreje kot izvoz v stare članice; izvoz v prvo skupino držav se je namreč zvišal za 520 odstotkov, izvoz v drugo skupino pa za 188 odstotkov. Nominalno se je najbolj povečal izvoz v Nemčijo (za 4,3 milijarde evrov), v odstotkih pa na Malto (za 1327 odstotkov).

Članice EU so lani v druge države članice izvozile povprečno 66,1 odstotka skupnega izvoza, iz teh držav uvozile pa povprečno 68,4 odstotka skupnega uvoza. Slovenija je lani v druge članice EU izvozila 76,2 odstotka skupnega izvoza, iz omenjenih držav uvozila pa 67,2 odstotka skupnega uvoza.

Dan Evrope obeležujemo 9. maja. Na ta dan je leta 1950 tedanji zunanji minister Francije Robert Schuman predstavil po njem poimenovano Schumanovo deklaracijo. Z njo je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, leta 1958 pa po njenem zgledu še Evropska gospodarska skupnost, predhodnica današnje EU.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar