FinD - Novice - Cantarutti izpostavil pomen digitalizacije in internacionalizacije podjetij
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.5.2019

Cantarutti izpostavil pomen digitalizacije in internacionalizacije podjetij

Bukarešta, 03. maja (STA) - Digitalizacija in internacionalizacija sta po mnenju državnega sekretarja Aleša Cantaruttija med ključnimi ukrepi za nadaljnji razvoj malih in srednje velikih podjetij, startupov in podjetij v fazi rasti. Na neformalnem zasedanju v Romuniji se je Cantarutti zavzel tudi za močnejšo povezavo med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom.

Cantarutti se je v Romuniji udeležil neformalnega zasedanja ministrov EU za konkurenčnost, kjer so spregovorili o priložnostih nadaljnjega razvoja malih in srednje velikih podjetij, startupov in podjetij v fazi rasti ter ukrepih za njihovo podporo v prihodnjih letih.

V govoru o nadaljnjih ukrepih podpore podjetjem je državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo izpostavil, "da moramo v EU še odločneje podpreti razvoj kompetenc zaposlenih, vključno mladih in starejših, ter vzpostaviti močnejše povezave med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom".

"Tukaj je s pomočjo kohezijskih sredstev zagotovo ključna digitalna transformacija, kjer smo zelo aktivni tudi v Sloveniji," je za STA izpostavil državni sekretar. Poudaril je, da želijo na ministrstvu podjetjem ne le skozi znanja in potrebne veščine, ampak tudi skozi nabavo določene opreme pomagati, da sledijo trendom in digitalizaciji. "To zlasti velja za mala in srednja podjetja," je dodal.

Izpostavil je tudi pomen internacionalizacije malih in srednjih podjetij, pri čemer meni, "da imamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v EU, še ogromno prostora. To moramo podpreti tudi z ustreznimi in dostopnimi finančnimi viri za podjetja".

Delovno kosilo so ministri posvetili razpravi o prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, predvsem z vidika energetsko intenzivne industrije. Cantarutti je opozoril, da ta prehod prinaša temeljite spremembe, pri čemer so določeni sektorji in verige vrednosti, kot so avtomobilska industrija, transport, gradbeništvo in predvsem energetsko intenzivna industrija, še posebno izpostavljeni.

Kot so sporočili z gospodarskega ministrstva, je državni sekretar tudi poudaril, da je energetsko intenzivna industrija v Sloveniji v primerjavi z EU zelo učinkovita in večinoma uporablja najboljšo tehnologijo, ki je na voljo. "Z ukrepi EU se je treba izogniti zapiranju podjetij, saj bi se s tem emisije na globalni ravni povečale, ker bi uvažali izdelke iz drugih delov sveta," je opozoril.

Po njegovi oceni je treba okrepiti raziskave in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij in njihovo uporabo v proizvodnih procesih. "Spodbuditi moramo uporabo digitalizacije, razvoj novih materialov, poslovnih modelov ter nenazadnje industrijo spodbuditi k uvajanju elementov krožnega gospodarstva preko uporabe sekundarnih surovin, izkoriščanja odpadne toplote in recikliranja," je še dodal.

Delež energetsko intenzivne industrije v Sloveniji predstavlja okoli 25 odstotkov dodane vrednosti gospodarstva, zaposluje 27.500 ljudi in ustvari 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), so pojasnili na ministrstvu.

Ministri so izmenjali mnenja tudi o nadaljnjih ukrepih na EU in nacionalni ravni za krepitev delovanja enotnega trga EU z namenom povečanja konkurenčnosti evropske industrije in podjetij, pri čemer pa je Cantarutti izpostavil potrebo po zmanjševanju nepotrebnih ovir na enotnem trgu EU.

"Pri tem je uporaba načela vzajemnega priznavanja predpisov in izvajanje učinkovitega nadzora nad njihovim spoštovanjem še posebej pomembna. Slovenija poleg tega močno podpira vzpostavitev harmoniziranih standardov na področju storitev, kar bi nedvomno prispevalo k hitrejšemu razvoju enotnega trga storitev," je prepričan.

Ob robu zasedanja se je Cantarutti srečal tudi z nemško državno sekretarko za gospodarstvo in energetiko Claudio Dörr-Voss ter portugalskim državnim sekretarjem za gospodarske zadeve Joaom Correio Nevesom. Pogovarjali so se o pripravah "tria" na predsedovanje EU. Nemčija bo predsedovanje izmed trojice prevzela prva, sledila bo Portugalska, v drugi polovici leta 2021 pa bo EU predsedovala Slovenija.

Državni sekretar je pojasnil, da so s kolegi danes izmenjali osnovna izhodišča in se dogovorili za nadaljnja srečanja ob robu prihodnjih zasedanj sveta za konkurenčnost, da bodo že v tej fazi delovali usklajeno. O sami vsebini še niso govorili, je pa Cantarutti izpostavil, da bo v času njihovega predsedovanja, verjetno bo to padlo v obdobje nemškega predsedovanja, v ospredju nova industrijska politika, ki pa je pomembna za vse tri države.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar