FinD - Novice - Po svetu porast psihosocialnih tveganj in stresa na delovnem mestu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.4.2019

Po svetu porast psihosocialnih tveganj in stresa na delovnem mestu

Ljubljana, 26. aprila (STA) - Zaradi nesreč pri delu in zaradi bolezni, povezanih z delom, vsako leto umre 2,78 milijona delavcev, je pokazala raziskava Mednarodne organizacije dela (ILO). Danes se delavci po svetu soočajo zlasti s porastom psihosocialnih tveganj, stresa na delovnem mestu in nekaterih nenalezljivih bolezni, ugotavlja ILO v poročilu ob 100-letnica delovanja.

Svetovna organizacija dela je pred letošnjim svetovnim dnevom varnosti in zdravja pri delu, 28. aprilom, pred dnevi objavila poročilo o izzivih zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu skozi čas in danes. Podala pa je tudi nekaj statističnih podatkov o smrtnosti zaradi delovnih nesreč ali bolezni, povezanih z delom.

Po ugotovitvah ILO je med 2,78 milijona smrti letno 2,4 milijona takšnih, ki so posledica z delo povezanih bolezni, še dodatnih 374 milijonov delavcev pa je obolelih oziroma poškodovanih zaradi delovnih nesreč. Zaradi delovnih nesreč tako na dan umre okoli 1000 ljudi, še 6500 pa jih umre zaradi bolezni, povezanih z delom. To kaže na povečanje števila umrlih delavcev z 2,33 milijona v letu 2014 na 2,78 milijona v letu 2017, so opomnili v organizaciji.

Skoraj tri četrtine smrti zaradi dela ali bolezni, povezanih z delom, je po ugotovitvah ILO posledica bolezni ožilja (31 odstotkov), različnih vrst raka (26 odstotkov) in bolezni dihal (17 odstotkov). Bolezni, povezane z delom, predstavljajo dobrih 86 odstotkov smrti, medtem ko je smrtnih delovnih nesreč v tem pogledu manj kot 14 odstotkov.

Številke sicer prikazujejo ekonomsko škodo zaradi izgubljenih delovnih dni, ki na svetovni ravni predstavljajo štiri odstotke BDP, v nekaterih državah pa celo šest odstotkov BDP ali več. Ne prikazujejo pa tudi trpljenja ljudi zaradi z delom povezanih bolezni. To je po mnenju ILO vredno obžalovanja zlasti zaradi dejstva, da so raziskave v preteklem stoletju večkrat dokazale, da bi se jih dalo preprečiti.

Gre predvsem za psihosocialna tveganja, stres na delovnem mestu in druge bolezni, ki so med delavci v vseh delih sveta v porastu. V ILO so, poudarili, da je treba takšne izzive nasloviti z učinkovitimi preventivnimi strategijami. Ena takšnih je globalna strategija ILO o varnosti in zdravju pri delu iz leta 2003. Ne glede na dejavnost ILO pa pomemben del odgovornosti za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ostaja tudi na vladah, delodajalcih in delavcih.

Kot so še dodali, nesreče na delovnem mestu in z delom povezane bolezni močno vplivajo na posameznike in njihove družine, ne le z ekonomskega vidika, ampak tudi v smislu njihovega fizičnega in duševnega počutja. Seveda pa vplivajo tudi na produktivnost v podjetjih in na morebitne motnje v proizvodnih procesih, slabijo konkurenčnost podjetij in vplivajo na gospodarstvo nasploh.

Svet danes doživlja velike spremembe, povezane z učinki novih tehnologij, demografskih in podnebnih sprememb ter prehodom na zeleno gospodarstvo. Te spremembe bodo po navedbah ILO prinesle tudi nove izzive in priložnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev po svetu. Delo je resda temeljnega pomena za preživetje posameznika in marsikomu predstavlja tudi smisel bivanja, a je lahko nevarno in nezdravo, če za varnost in zdravje ni ustrezno poskrbljeno, so še poudarili v organizaciji.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar