FinD - Novice - Ob koncu 2018 v EU višji javnofinančni primanjkljaj
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.4.2019

Ob koncu 2018 v EU višji javnofinančni primanjkljaj

Luxembourg, 24. aprila (STA) - Javnofinančni primanjkljaj v evrskem območju je v zadnjem trimesečju lani dosegel en odstotek BDP, kar je bilo 0,5 odstotne točke več kot v tretjem četrtletju in 0,4 odstotne točke več kot v enakem obdobju predlani. V celotni EU se je primanjkljaj ustavil pri 0,9 odstotka BDP, kar je prav tako pomenilo rast na četrtletni in medletni ravni.

Javnofinančni primanjkljaj je bil tako v zadnjem trimesečju leta najvišji v 2018. V prvih dveh četrtletjih je namreč dosegel 0,3 odstotka BDP, v tretjem pa 0,5 odstotka BDP. V zadnjem četrtletju 2017 je dosegel 0,6 odstotka BDP, je razvidno iz danes objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.

Tudi v EU so bila gibanja podobna. Primanjkljaj v zadnjih treh mesecih leta je bil tako najvišji. V prvem trimesečju je dosegel 0,6 odstotka BDP, v drugem 0,4 odstotka BDP in v tretjem 0,5 odstotka BDP.

Med članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so v zadnjih treh mesecih leta največji primanjkljaj v deležu od BDP zabeležili na Madžarskem (-3,9 odstotka BDP), Latviji (-2,8 odstotka BDP), Romuniji (-2,6 odstotka BDP) in tudi v eni od največjih članic Franciji (-2,5 odstotka BDP).

Najboljši javnofinančni saldo so medtem beležili v Bolgariji, od koder so poročali o presežku v višini 2,8 odstotka BDP, in Luksemburgu (2,5 odstotka BDP), sledili sta Malta (1,5 odstotka BDP) in Češka (1,1 odstotka BDP), nato pa sta se zvrstili Slovenija in Litva (0,7 odstotka BDP). V Nemčiji je presežek dosegel 0,4 odstotka BDP in bil s tem bistveno nižji kot v prejšnjih četrtletjih, ko je v drugih treh mesecih leta dosegel celo 2,4 odstotka BDP.

Največje poslabšanje javnofinančnega salda glede na tretje trimesečje so zabeležili na Portugalskem (za 4,5 odstotne točke) in Madžarskem (za 2,6 odstotne točke), največje izboljšanje pa na Slovaškem (za eno odstotno točko) in v Romuniji ter na Češkem (za 0,8 odstotne točke).

Medletno je največje povečanje primanjkljaja zabeležila Danska (-2,1 odstotne točke), sledile pa so Malta (za 1,8 odstotne točke), Estonija (za 1,5 odstotne točke), Finska (za 1,4 odstotne točke) in Latvija (za 1,3 odstotne točke). Največje izboljšanje pa so beležili Luksemburg (za 1,9 odstotne točke), Poljska (za 1,6 odstotne točke)in Bolgarija (za 1,5 odstotne točke).

Že v torek je Eurostat objavil podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu za celotno 2018. Območje evra in EU sta lani tako gledano v celoti znižala za 0,5 oz. 0,4 odstotne točke. V evrskem območju je primanjkljaj dosegel 0,5 odstotka BDP, v celotni EU pa 0,6 odstotka. Slovenija je bila s presežkom v višini 0,7 odstotka BDP v skupini s pozitivnim javnofinančnim saldom.

Javni dolg se je medtem v območju evra ob koncu 2018 ustavil pri 85,1 odstotka BDP, v uniji pa pri 80 odstotkih BDP. Glede na konec 2017 je v evrskem območju zdrsnil za dve odstotni točki, v celotni EU pa za 1,7 odstotne točke. Slovenski javni dolg je ob koncu 2018 znašal 70,1 odstotka BDP in bil za štiri odstotne točke nižji kot v letu 2017.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar