FinD - Novice - Posvet državnega sveta o prekarnosti za ukrepe na sistemski ravni
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.4.2019

Posvet državnega sveta o prekarnosti za ukrepe na sistemski ravni

Ljubljana, 19. aprila (STA) - V svetu je zaradi deregulacije in liberalizacije trga dela prišlo do netipičnih oblik dela, ki povečujejo tveganje za prekarnost. Ker si vsak za svoje delo zasluži dostojno plačilo in pravico do socialnega varstva, je treba te oblike dela opredeliti in zanje najti ukrepe na sistemski ravni, so se strinjali udeleženci posveta v državnem svetu.

"Ker prekarnost prinaša številne negativne posledice tako za ekonomsko kot socialno varnost posameznika, je skrajni čas, da oblikujemo ukrepe na sistemski ravni," je na posvetu z naslovom Naslovimo prekarnost za boljši jutri izpostavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Zaradi pomembnosti je to tudi ena prednostnih nalog ministrstva, je dodala.

"Ključno je, da ukrepe oblikujemo s tistimi, ki se s prekarnostjo srečujejo v praksi, ter da v ospredje postavimo zaščito delavcev," je dejala ministrica. Na to temo je napisanega veliko, veliko je bilo posvetov, težava je, da je tema zelo kompleksna, je dodal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za Črta Poglajna z Inštituta za študije prekariata je zato ključno, da se v boju proti prekarnosti združijo država, civilna družba, stroka, sindikati in gospodarstvo.

Težava je, ker je prekarnost težko opredeliti, pojem prekarnost tudi ni pravni pojem. Kot je ocenil Kovšca, je "treba pri naslavljanju tega področja narediti razliko med tistimi, ki jim je prekarnost v osebnem interesu, in tistimi, ki jim to ni", saj lahko enako poimenujemo skupino ljudi, ki opravljajo neko delo, njihova plača, položaj, motiv itd. pa so lahko povsem drugačni.

Sekretar na ministrstvu Tilen Božič je povedal, da se s to problematiko ukvarja medresorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, za katero je predvideno, da bo predlog ukrepov pripravila do prihodnje pomladi. Pri tem ji pomaga ljubljanska pravna fakulteta oz. njen inštitut za delo, ki pripravlja raziskovalni projekt Multidisciplinarna analiza prekarnega dela (MAPA), ki preučuje pravne, ekonomske, socialne in zdravstveno-varstvene vidike tega vprašanja.

Kot je povedal Grega Strban s pravne fakultete, projekt vključuje analizo stanja, pri čemer je pozval prekarce k sodelovanju v anketi, primerjalni analizi in pripravi predlogov za omejevanje prekarnosti. Prekarnost po besedah Katarine Kresal Šoltes z inštituta za delo preučujejo kot odmik od standardne oblike zaposlenosti in na področjih zaposlitev, plačila za delo, delovnih ur, varnosti in zdravja pri delu, socialne varnosti, usposabljanja ter dostopa do kolektivnega pogajanja.

Po njenih navedbah je problematika prekarnosti mednarodna. Čeprav se je Slovenija v tokove deregulacije in liberalizacije trga dela vključila pozneje kot razvite države v Evropi, je to stanje hitro nadoknadila. Agencijsko delo, kjer je prekarnega dela v praksi veliko, se pri nas povečuje dvakrat hitreje kot v drugih evropskih državah. "Naša delovna zakonodaja je dobra, problem pri nas je njena implementacija v praksi," je dejala in sklenila, da ni dovolj inšpekcijskega in ostalega nadzora.

Tudi po Poglajnovem mnenju lahko za odpravo prekarnosti največ naredi država. "Država lahko naredi veliko s tem, da sankcionira prekarnost in tiste delodajalce, ki to zlorabljajo, ter tako, da nagrajuje in spodbuja družbeno odgovornost," je poudaril. Prekarnost spodkopava socialno državo, ker ruši solidarnost, gospodarstvo ter demokracijo, je povzel in dodal, da je treba za njeno odpravo krepiti družbeno odgovornost, etiko in vrednote.

Predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc je zavrnila rek, da so mladi radi prekarci, ker cenijo svobodo. "V anketi je 74 odstotkov vprašanih mladih odgovorilo, da bi za delo najraje izbrali pogodbo za nedoločen čas," je nanizala in dejala, da jih je več kot polovica rekla, da so že delali na črno. "Prvi ukrep, ki bi ga morala država sprejeti takoj, je, da se zaposli nove inšpektorje. Ni normalno, da imamo pri 210.000 pravnih subjektih 45 delovnih inšpektorjev," je poudarila.

Generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole je dejal, da "od vsake vlade zahtevajo, da oblikuje inšpekcijske službe tako, da bo te navedene anomalije zmanjšala". Po njegovem pa vse preveč govorimo o varnosti, zanemarjamo pa prožnost, ki jo delodajalci potrebujejo. Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je menil, da posploševanje prekarnosti dela škodo in opozoril, da razvoj in digitalizacija prinašata nove oblike dela.

"Nove oblike dela se prevečkrat izrablja kot izgovor," pa je menil predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Mnoge oblike dela, kot sta študentsko delo in delo prek avtorskih pogodb, so na trgu že mnogo let, "težave pa so se začele pojavljati takrat, ko so se te oblike začele uporabljati za nekaj, čemur niso bile namenjene". Po njegovem bi morali ločiti primere, ko se delo zakonito opravlja na pravnih podlagah in ima elemente prekarnosti, od tistega, kjer prihaja do zlorab.

Glavni inšpektor inšpektorata za delo Jadranko Grlić je pozval prekarce, naj se oglasijo na inšpektoratu: "Res pogrešamo prijave prekarcev." Tudi sicer je prijav malo, je dodal in hkrati udeležence posveta opozoril na to, da so postopki ugotavljanja domnevnih zlorab zahtevni in dolgotrajni, ter da težav le z novimi inšpektorji ne bi mogli rešiti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar