FinD - Novice - Slovenska podjetja privlačna za talente, a ostaja veliko prostora za izboljšave
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.4.2019

Slovenska podjetja privlačna za talente, a ostaja veliko prostora za izboljšave

Ljubljana, 17. aprila (STA) - Talenti v slovenski politiki zaposlovanja v povprečju zasedajo pomembno mesto, a ne v vseh podjetjih. Slovenija po drugi strani še ni dovolj privlačno okolje, da bi vse talente zadržali doma in ob tem privabili mnoge tuje, so ocenili sodelujoči na AmChamovem poslovnem zajtrku. Strinjali so se, da talenti želijo zahtevne in zanimive izzive.

Po mnenju direktorice pravne službe v podjetju Ekipa 2 Nane Šumrada Slavnič je v Sloveniji veliko možnosti za napredek z vidika privlačnosti za talente.

Začne se že pri izobraževalnem sistemu, ki je dober, a daje premalo možnosti tistim, ki želijo več od rednega učnega načrta. Po njenem mnenju bi morala podjetja več poudarka dati javni prepoznavi talentov. "Če se oseba počuti vredno, bo delala dobro," je dodala na dogodku, ki ga je na ljubljanski ekonomski fakulteti pripravila Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham).

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je izpostavila usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki je pri mnogih slovenskih delodajalcih po njenih besedah še vedno premalo v ospredju. Zaposleni podjetja pogosto zapuščajo tudi zaradi odnosov, kar je mogoče rešiti že samo z več medsebojne komunikacije, je prepričana.

Talenti želijo izzive, je poudaril Robert Kaše z ljubljanske ekonomske fakultete. Raziskava slednje kaže, da talenti v povprečju menijo, da izkoriščajo 66 odstotkov svojega potenciala. Občutne učinke ima po Kašetovih besedah tudi priznanje formalnega ali neformalnega statusa talenta s strani podjetja; med drugim večje zaznavanje lastnega ugleda v organizaciji in večje subjektivno dojemanje kariernega uspeha.

Po mnenju kreatorice voditeljstva v podjetju BB Consulting Ksenije Špiler Božič je za talente ključno, da sami iščejo izzive in ne le čakajo, da jim jih prinesejo nadrejeni. "Tudi če nimaš vodje, ki bi te spodbudil k rasti in razvoju, lahko sam pokažeš močno željo in voljo ter uspeš," je dejala.

Tudi direktor kadrovskega svetovalnega podjetja Competo Matic Vošnjak je poudaril, da te nihče ne more motivirati tako, kot se lahko sam. Glede znanja in veščin, ki jih lahko talenti pridobijo z javnim izobraževanjem, pa je dejal, da je treba najti čim boljše razmerje med podajanjem znanja in veščin. "Zelo pomembna kompetenca je tudi odpornost - biti odporen na negativne vidike sprememb," je dodal.

Za slovenska podjetja je pri talentih zelo aktualno vprašanje bega možganov, ki pa je po mnenju Klampferjeve nekaj normalnega. "Prav je, da gredo ljudje v tujino, pridobijo nova znanja in izkušnje, nato pa se s tem znanjem in izkušnjami vrnejo domov. Da se bodo, lahko zagotovimo z učinkovito stanovanjsko politiko, socialnim sistemom in podobnim," je dejala.

47 odstotkov ljudi, ki odidejo v tujino, se po Vošnjakovih besedah vrne domov. Imajo pa pogosto težave, kako se vrniti v slovensko delovno okolje, kje najti svojo priložnost. "Mnoga podjetja namreč ne vedo, kako unovčiti potencial nekoga, ki se je vrnil iz tujine," je pojasnil.

Med ukrepi za povečanje privlačnosti Slovenije za tuje talente je bilo v razpravi med drugim slišati pozive k odpravi birokratskih ovir. Kljub nižjim plačam in nekaterim drugim negativnim dejavnikom pa ima Slovenija številne prednosti pred drugimi državami, med drugim relativno nizke življenjske stroške.

V razpravi so se dotaknili tudi problematike izgorelosti, v katero lahko vodi intenzivno delo. Da se izgorelosti izognemo, je treba po Kašetovih besedah poznati svoje meje. "Prav je, da daš vse od sebe, a ne sme biti prek meja dopustnega napora," je dejal in dodal, da je posameznik pri kompulzivnem delu že v stanju, ko v delu ne uživa več.

Po mnenju Šumrada Slavničeve pa se je treba večkrat vprašati, zakaj nekaj počnemo in če je ta dejavnost vredna tolikšnega napora. "Vprašati se moramo, ali je res vredno ter ali prinaša zadovoljstvo in želene rezultate," je dodala.

Kaše in Klampferjeva sta opozorila še, da se pojem talenta prepogosto uporablja le s pridevnikom mlad. Nadpovprečno talentirani so lahko tudi starejši delavci, ki imajo lahko zaradi več izkušenj in daljšega staža prednosti, ki jih mlajši ne morejo doseči.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar