FinD - Novice - Poslovanje HSE lahko sami izboljšamo le s stroškovno učinkovitostjo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.4.2019

Poslovanje HSE lahko sami izboljšamo le s stroškovno učinkovitostjo

Ljubljana, 16. aprila (STA) - Novega generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojana Nikolića so ob prevzemu mandata pričakali številni izzivi. Odločiti se bo treba, kako se lotiti razogljičenja in nadaljevati s stalnimi investicijskimi aktivnostmi. Ob tem pa je v pogovoru za STA poudaril, da lahko poslovanje sami izboljšajo le s stroškovno učinkovitostjo.

Nikolić je kot največji izziv izpostavil razogljičenje in vse dimenzije, ki jih ta prinaša, saj je HSE največji proizvajalec električne energije iz premoga v Sloveniji. Del naslavljanja te težave je bila tudi izgradnja nadomestnega bloka v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), ki uporablja najboljše razpoložljive tehnologije in pri katerem so emisije minimalne. "Če primerjamo kakovost zraka v Šaleški dolini, ugotovimo, da dihajo precej bolj čist zrak kot mi v Ljubljani," je dodal.

Drugi izziv so stalne investicijske aktivnosti na področju obnovljivih virov energije. Trenutno skupaj s skupino Gen nadaljujejo z izgradnjo verige na spodnji Savi in so pred začetkom izgradnje hidroelektrarne Mokrice, kjer pa so naleteli na težavo. "Ekološko gibanje, ki se je pritožilo na postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, je doseglo, da moramo postopek ponoviti," je pojasnil. Meni sicer, da imajo naravovarstveniki pravico izraziti svoje mnenje, vendar pa to ne bi smelo bistveno vplivati trajanje postopkov, kot se to dogaja v primeru HE Mokrice.

HSE je tudi koncesionar za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, Dravske elektrarne Maribor (Dem) pa na Muri. Glede politične odločitve, da na Muri ne bo hidroelektrarn, je Nikolić dejal, da je umeščanje vsakega objekta v prostor lahko sporno. Poskrbeti pa je treba, da je vpliv ob umeščanju čim manjši in da so sprejeti ukrepi, ki imajo na drugi strani pozitivne vplive. "Lahko se strinjam, da na Hrvaško mejo verjetno elektrarne ne moremo dati, ker je pred tem veliko ravnine. Od Šentilja do Gornje Radgone pa Mura ne teče po ravnini," je spomnil in dodal, da imajo v Avstriji več hidroelektrarn na Muri.

Zmogljivosti obnovljivih virov energije v Sloveniji so sicer omejene. "Dravo imamo zgrajeno. Nekatera ekološka gibanja že za Savo pravijo, da hidroelektrarne tam niso primerne. Ali potem zagovarjajo uvoz elektrike s Poljske in iz BiH, kjer jo še vedno pridobivajo iz premoga? Lahko jo uvažamo iz Kosova, kjer gradijo termoelektrarne in bo elektrika poceni. Kaj pa vpliv na okolje? Več bo emisij, toplogredni učinki se bodo večali. Kaj nam bo neokrnjena Mura, če v njej ne bo življenja zaradi dviga temperature za par stopinj," se je vprašal.

Do leta 2040 bomo v Sloveniji najverjetneje ugasnili dva največja vira elektrike - Teš in Nuklearno elektrarno Krško, ki predstavljata več kot polovico vse proizvodnje elektrike v Sloveniji. "Tega se samo s hidroelektrarnami ne bo dalo v celoti nadomestiti," je poudaril.

Poslovnih rezultatov za lansko leto še ni razkril, dejal pa je, da je poslovanje največjega slovenskega igralca v energetiki odvisno predvsem od hidrologije in količine padavin. Zato se v HSE osredotočajo na vzdrževanje in obratovanje trenutnega portfelja, da bi bili stroškovno učinkoviti ob zagotavljanju varne in maksimalne proizvodnje. "Žal so stroški edini način, s katerim smo lahko konkurenčni," je pojasnil. Če želijo svojo elektriko tudi prodati z dobičkom, morajo namreč proizvajati po ceni, ki je nižja od tržne cene elektrike.

Hidrološke razmere so bile lani v povprečju boljše od predhodnega leta, vendar tudi izjemno volatilne. V prvih petih mesecih je bila hidrologija nadpovprečna, potem pa smo v naslednjih mesecih, z izjemo treh tednov v septembru in začetku oktobra, imeli popolno sušo, ko je bila hidrologija celo slabša kot leta 2017. "Problem je, da ko imamo vode veliko, je cena električne energija nizka. Ko si nadpovprečen v enem obdobju leta, žal ne zaslužiš toliko več, kot v sušnem delu izgubiš," je pojasnil.

Ob tem tudi ni razkril, kakšni so poslovni rezultati Teša za lansko leto, je pa dodal, da ta uspešno pokriva stroške proizvodnje električne energije, ne zmore pa pokriti stroškov investicije v šesti blok, ki jih pokriva HSE. Finančno breme investicije v šesti blok na HSE se je sicer v zadnjih letih normaliziralo in ne vpliva več na tekoče poslovanje skupine. "V letih 2014 in 2015 pa smo dejansko tavali v temi, ker nihče ni znal napovedati, kakšen bo vpliv novo zagnanega bloka na poslovanje skupine in koliko bomo uspeli s prestrukturiranjem skupine SE. Na koncu se je na srečo izkazalo, da so bile prve ocene o izgubah in finančni vrzeli pretirane," je dodal.

HSE bo praktično celotno vrednost investicije, torej milijardo evrov, pokril iz denarnega toka drugih delov skupine. "Poudaril pa bi, da je že od leta 2017 naprej poslovanje celotne skupine HSE stabilno. Izziv ni več stabilno poslovanje, sedaj stremimo k optimalnemu poslovanju na delih, ki povzročajo največ stroškov," je navedel.

Elektriko najceneje proizvedejo v hidroelektrarnah, kjer bistveni posegi v stroške niso možni, je pa bistveno, da tudi tu iščemo možnosti racionalizacije in izboljšav na vseh aktivnostih. Pri tem je Dravske elektrarne Maribor ocenil kot kokoš, ki nese zlata jajca. "Hidroelektrarne so objekti, ki bodo le z rednim investicijskim vzdrževanjem in obnovami lahko delovali še naslednjih sto let ali več. Proizvajajo izredno poceni elektriko z nizkimi tekočimi stroški in malo investicijskimi stroški v prihodnosti," je pojasnil. Vsi drugi objekti v Sloveniji bodo namreč morali biti v prihodnosti v celoti zamenjani.

V okviru optimizacije stroškov znotraj skupine stremijo k temu, da vse procese optimizirajo in jih izvajajo kar se da učinkovito. Ena od rešitev je centralizacija in izvajanje posameznih procesov na enem mestu, ne nujno na HSE in v Ljubljani. Tako je med drugim že eno leto vsa informacijska infrastruktura vodena iz Dravskih elektrarn. "Ker so tam imeli ljudi, ki so to znali delati. V Ljubljani smo imeli dva, v Mariboru pa 14. Naj 14 ljudi vozimo v Ljubljano ali dva pošljemo v Maribor? Obnašamo se učinkovito in izkoriščamo sinergije, ki jih imamo v skupini," je dodal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar