FinD - Novice - Zadeva Istrabenz
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.4.2019

Zadeva Istrabenz

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz, v kateri so bili na zaporne kazni obsojeni nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski in nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski. S tem je pritrdilo odločitvam nižjih sodišč.

"Obsojenci so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive, da so ob prodaji delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od prodaje v skupnem znesku 25,21 milijona evrov pripadal Pivovarni Laško, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami razpršili in vnesli v gospodarski promet," so spomnili na vrhovnem sodišču.

Tako je Bavčar prejel 21,68 milijona evrov, Kristjan Sušinski pa 3,53 milijona evrov. Denar sta pridobila preko povezane družbe Microtrust, katere lastnik in direktor je bil brat obsojenega Kristjana Sušinskega, Nastja Sušinski. "Obsojeni so tako pridobili denar, ki je izviral iz kaznivega dejanja, izvršenega na škodo Pivovarne Laško," so zapisali na vrhovnem sodišču. Ob tem so spomnili, da je bil za predhodno kaznivo dejanje že pred tem pravnomočno obsojen nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.

Vrhovno sodišče ni pritrdilo zagovornikom, da je le prvo nakazilo protipravne premoženjske koristi mogoče šteti kot pranje denarja, saj vsaka nadaljnja razpolaga z denarjem dodatno prikrije njegov izvor v kaznivem dejanju. Enako velja glede porabe denarja; dejstvo, da se je umazan denar na bančnem računu pomešal z zakonitim denarjem, ne pomeni, da umazan denar ne bi mogel biti še naprej predmet pranja denarja. "Mešanje umazanega s čistim denarjem in skupna poraba pomešanih sredstev v finančnih operacijah je tehnika, s katero je mogoče učinkovito zabrisati sledljivost s predhodnim kaznivim dejanjem pridobljenega premoženja," so navedli.

Namen inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja je sicer preprečiti vsakršno trošenje denarja, ki izvira iz kaznivega dejanja oz. preprečitev njegovega vstopa v finančni sistem. Cilj je preprečiti razpolaganje z izkupičkom, pridobljenim s kaznivim dejanjem, zato, da postane premoženje, ki izvira iz kaznivega dejanja, neuporabno.

Vrhovni sodniki so ob tem sprejeli razlago, da je kaznivo dejanje pranja denarja storjeno, kadar storilec opravi kakršenkoli premik denarja ali premoženja, za katerega ve ali bi moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja in se zaveda, ali vsaj pristane na to, da bo zaradi tega prikrito, da denar izvira iz kaznivega dejanja oziroma bo oteženo sledenje denarju, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Okrožno sodišče je septembra 2015 Bavčarja ter brata Sušinski v ponovljenem sojenju obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, Bavčar pa je bil oproščen obtožb napeljevanja k zlorabi položaja. Bavčarju je sodišče zato izreklo kazen petih let zapora, ki jih prestaja v zaporu na Dobu, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo pa na dve leti.

V prvotni sodbi julija 2013 je bil Bavčar zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, a je sodbo nato vrhovno sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, Bavčar pa iz zdravstvenih razlogov v tem času ni nastopil zaporne kazni.

Ljubljana, 10. aprila (STA)
Foto: STA

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar