FinD - Novice - Slovenski izvozniki se ozirajo proti Afriki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.4.2019

Slovenski izvozniki se ozirajo proti Afriki

Brdo pri Kranju, 10. aprila (STA) - Rast slovenskega izvoza se po rekordnem letu 2018 umirja, a ostaja nad povprečjem EU. Slovenski izvozniki morajo, kot nas opozarja tudi brexit, razpršiti svoj izvoz. Med perspektivnimi novimi trgi se kaže podsaharska Afrika, so povedali govorci ob začetku današnje konference o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva.

Trgovinska menjava Slovenije s tujino se je lani glede na leto prej povečala za 10 odstotkov na 74 milijard evrov. Vrednost uvoza in izvoza je bila najvišja doslej, smo ena redkih držav EU, ki je neto izvoznik blaga in storitev, je na novinarski konferenci ob začetku dogajanja na Brdu pri Kranju poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Slovenski izvoz je bil lani vreden 38,8 milijarde evrov.

Krepijo se tudi tuje neposredne investicije; saldo je lani znašal 14,7 milijarde oz. sedem odstotkov več kot v letu prej, je nadaljeval Počivalšek. Slovenskih investicij v tujini je bilo za 5,9 milijarde evrov, večina v državah na Balkanu.

Več kot polovico mednarodne menjave je Slovenija lani ustvarila z Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Hrvaško in Francijo. Počivalšek je opozoril tudi, da izvaža le manjši del slovenskega gospodarstva, 100 največjih izvoznikov pa ustvari 56 odstotkov celotnega slovenskega izvoza.

"Zato moramo povečati število izvozno usmerjenih podjetij, predvsem malih in srednjih podjetij, povečati razpršenost izvoza, tudi v tretje države oz. na trge zunaj EU, ter izkoristiti tržne niše z visokotehnološkimi proizvodi in storitvami, ki bodo prinesle višjo dodano vrednost," je poudaril Počivalšek. Gospodarsko ministrstvo bo sicer letos za internacionalizacijo namenilo 9,7 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Država podjetjem vrata na tujih trgih, še posebej tistih zunaj EU, odpira tudi prek gospodarske diplomacije. Ta je, kot je zagotovil državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Dobran Božič, ena od prioritetnih in ključnih nalog zunanjega ministrstva.

"En od še neraziskanih trgov je Afrika, še posebej podsaharska Afrika. V prihodnje se bomo morali začeti spogledovati tudi s tem trgom," je dejal Božič. "Afrika se zelo razvija in potrebe po razvoju gospodarstva so enormne. Tudi naša podjetja pričakujejo svoje aktivnosti na afriških trgih," je nadaljeval.

A na črni celini je pomembno, da pot odpira država, saj to zagotavlja, da gre za resna podjetja, ki imajo resne ambicije, je še spomnil Božič. Na teh trgih tudi sklepanje pogodb in ostalo terja svoj čas. Slovenija trenutno analizira, kje je na afriški celini najbolj smiselno odpreti diplomatsko predstavništvo.

Počivalšek se je strinjal, da je Afrika celina prihodnosti. "Gre za milijardo prebivalcev, za veliko število držav, ki tudi veliko investirajo. Tisti, ki ga danes ni v Afriki, je že zamudil poslovno priložnost," je dejal. Potenciali za slovensko gospodarstvo pa se po njegovem kažejo tudi na drugih celinah, denimo v Aziji in Južni Ameriki.

O potrebi po razpršitvi izvoza pričajo tudi zapleti, povezani z brexitom. Slovenija ima izdelano študijo vplivov izstopa Velike Britanije iz EU, je spomnil Počivalšek. "Mislimo, da bomo imeli določene težave le, če bo prišlo do trdega brexita," je povedal in izrazil pričakovanje, da bo tudi v tem primeru po prvotnem šoku prišlo do stabilizacije.

V vseh ostalih scenarijih pa naj bi negativne vplive na naše gospodarstvo nadoknadili z ukrepi, ki so predvideni v še nepotrjenem izstopnem sporazumu med Brusljem in Londonom. Počivalšek je sicer izpostavil, da se večina podjetij na obeh straneh Rokavskega preliva na brexit pripravlja z začasnim povečevanjem zalog za prehodno obdobje.

Lanskoletna anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) med podjetji, ki so dejavna na mednarodnem trgu, daje jasen odgovor o njihovih pričakovanjih, je poudaril prvi mož zbornice Boštjan Gorjup. "Na podjetniškem nivoju se v pretežni meri pričakovanja nanašajo na storitve, ki zagotavljajo kritično maso kontaktov s primernimi potencialnimi kupci, na nacionalnem nivoju pa je želja podjetij, da se osredotočamo na ukrepe in lobiranje za dvig ugleda blagovne znamke Made in Slovenia," je povedal.

Med izzivi pa je izpostavil tudi šolski sistem. "Mlajše generacije ob slovenščini ne znajo več katerega od slovanskih jezikov," je opozoril in menil, da bo na področju jezikov treba izboljševati kompetence.

Nacionalno konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, t. i. vrh slovenskih izvoznikov, na Brdu pri Kranju pripravljajo gospodarsko in zunanjo ministrstvo, javna agencija Spirit Slovenija ter GZS.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar