FinD - Novice - Vlada v letu 2020 cilja na enoodstotni presežek v javnih financah
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.4.2019

Vlada v letu 2020 cilja na enoodstotni presežek v javnih financah

Ljubljana, 09. aprila (STA) - Vlada je danes sprejela predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022, s katerim si za prihodnje leto postavlja cilj, da javnofinančni prihodki za odstotek BDP presežejo odhodke. V naslednjih dveh letih naj bi se presežek še povečeval. Sprejela je tudi nacionalni reformni program 2019-2020.

Potem ko je bil v letu 2017 saldo države po več letih primanjkljajev praktično izravnan, je Slovenija v letu 2018 ustvarila najvišji presežek doslej. Po prvih izračunih državnega statističnega urada je znašal 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za letos je vlada že konec lanskega leta predvidela presežek v višini 0,4 odstotka BDP, na današnji dopisni seji pa je sprejela še ciljni presežek in najvišji obseg izdatkov sektorja država ter posameznih javnih blagajn za prihodnja tri leta.

Za celoten sektor država je v letu 2020 predviden presežek v višini enega odstotka BDP, najvišji obseg izdatkov pa 21,48 milijarde evrov. V letu 2021 je predviden presežek v višini 1,1 odstotka BDP in najvišji obseg izdatkov 22,16 milijarde evrov, v letu 2022 pa presežek v višini 1,2 odstotka BDP ter najvišji obseg izdatkov 23 milijard evrov, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Za državni proračun je v letu 2020 predviden presežek v višini 0,8 odstotka BDP in najvišji obseg izdatkov 10,45 milijarde evrov. V letu 2021 naj bi se presežek ob malenkostni rasti izdatkov povzpel do 1,2 odstotka BDP, v letu 2022 pa znižal na odstotek BDP, pri čemer se bodo izdatki še nekoliko povečali.

Občine naj bi v prihodnjih treh letih ustvarjale presežek v svojih financah v skupni višini 0,1 odstotka BDP, medtem ko bosta pokojninska in zdravstvena blagajna poslovali izravnano.

Predlagani odlok je pripravljen na podlagi pomladanske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Višina presežka sektorja država in najvišjega obsega izdatkov je določena ob upoštevanju fiskalnega prostora, s katerimi se bo dosegla srednjeročna uravnoteženost javnih financ in ob upoštevanju novega srednjeročnega fiskalnega cilja za Slovenijo, ki je strukturni primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP, so pojasnili na vladnem uradu.

Vlada bo predlog odloka poslala v potrditev DZ, priložila pa mu bo osnutek programa stabilnosti 2019, s katerim se je seznanila danes. Prav tako je sprejela tudi nacionalni reformni program 2019-2020, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do 15. aprila.

Vsebini programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa se dopolnjujeta in prekrivata. Program stabilnosti se osredotoča na makro-ekonomski razvoj, fiskalno politiko in javne finance, nacionalni reformni program pa opisuje ukrepe, napovedane strukturne reforme znotraj EU semestra in doseganje ciljev iz strategije EU 2020.

Osnovni cilj prihodnje ekonomske politike države ostaja spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, je zapisano v nacionalnem reformnem programu. S tem namenom dokument navaja načrtovane prednostne naloge dela vlade, med drugim na področju pokojninskega sistema, trga dela, zdravstvenega sistema, javnega sektorja, davkov, infrastrukture, kapitalskih trgov, upravljanja državnega premoženja in pravosodja.

Glede že predlaganih davčnih sprememb, čeprav še ne dokončno oblikovanih, vlada v nacionalnem reformnem programu pojasnjuje, da temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, s čimer se želi spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela in pokojninskega sistema pa naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin.

Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020-2022, ob spoštovanju domačega fiskalnega pravila, še dodaja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar