FinD - Novice - V Zagrebu preložili obravnavo v enem od primerov proti LB in NLB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.4.2019

V Zagrebu preložili obravnavo v enem od primerov proti LB in NLB

Zagreb, 08. aprila (STA) - Na zagrebškem občinskem sodišču so za danes predvideno obravnavo v enem od primerov tožb Zagrebačke banke (Zaba) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB zaradi prenesenih deviznih vlog preložili na 14. junij. Gre za ponovljeno sojenje v primeru, v katerem Zaba terja 7,5 milijona švedskih kron ter manjše zneske danskih in norveških kron.

Hrvaško prvostopenjsko sodišče je leta 2003 zavrnilo tožbo v primeru, v katerem Zaba poleg milijonskega zneska v švedskih kronah terja 106.000 norveških kron in 627.000 danskih kron, a je drugostopenjsko sodišče po 15 letih od prvostopenjske odločitve ugodilo revizijskemu postopku in lani vrnilo postopek na prvo stopnjo.

Spor zadeva devizne vloge varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, te pa so jih nato poplačale, od LB in NLB pa terjajo ta denar nazaj.

Sodnica Brankica Bobšić je danes preložila obravnavo na 14. junij, potem ko sta strani v postopku zahtevali dodaten čas za preučitev dopolnil k predmetu. Vse strani je pozvala, naj postopka ne zavlačujejo več.

Med drugim so odvetniki slovenskih strank zahtevali prekinitev postopka na podlagi slovensko-hrvaškega memoranduma o soglasju za urejanje spora o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev LB. Memorandum sta marca 2013 na Mokricah podpisala takratna predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Janez Janša in Zoran Milanović.

Slovenija vztraja, da Hrvaška s svojim ravnanjem krši memorandum iz Mokric. Prizadeva si za prekinitev vseh postopkov in iskanje rešitve za prenesene devizne vloge na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva v prilogi C.

Medtem pa v hrvaški pravosodni praksi obstaja odločitev, da memorandum o soglasju z Mokric ni mednarodna pogodba. Mednarodnega statusa memoranduma ne priznava niti hrvaška vlada.

Na današnjo obravnavo so se odzvali tudi v slovenski vladi ter vnovič poudarili, da želi Hrvaška določbe memoranduma z Mokric zaobiti s ciljem, da onemogoči ustavitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, in sicer tako, da memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Tako ravnanje je v nasprotju z dogovori med državama.

Spomnili so, da se je slovenska vlada v memorandumu zavezala, da bo po podpisu dokumenta začela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v DZ. "Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne", so izpostavili.

Znova so izrazili "zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi kršitev mednarodnih obveznosti in določb prava EU s strani Hrvaške ter arbitrarne in napačne razlage slovenskega ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani hrvaških sodišč".

V skladu z ustavnim zakonom je bil le točno določeni del obveznosti in pravic LB prenesen na novoustanovljeno NLB, med katerimi pa niso obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah zunaj območja Slovenije ter pripadajoče terjatve iz teh naslovov. NLB je zato neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori obravnavana kot drugotožena stranka v teh postopkih, so še navedli.

V Ljubljani pričakujejo, da bo Hrvaška v celoti izpolnila svoje mednarodne obveznosti in do končne razrešitve vprašanja prevzema jamstev nekdanje SFRJ za devizne vloge, vložene v poslovnih bankah v nekdanji SFRJ, zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov pred hrvaškimi sodišči, ki sta jih začeli Zaba in Privredna Banka Zagreb.

Zaba in PBZ sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na 25 hrvaških bank. Po slovenskih virih naj bi približno 76.000 hrvaških državljanov svoje devizne prihranke preneslo na hrvaške banke, največ denarja pa sta izplačali PBZ in Zaba. V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih.

Naslednja obravnava na zagrebškem sodišču je napovedana za 14. junij, le dva dni po tem, ko bo pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Če bo sodišče ugotovilo, da je tožba dopustna, bo v nadaljevanju odločalo o kršitvah Evropske konvencije o človekovih pravicah, nastalih LB v sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar