FinD - Novice - Vlada pri usklajevanju predloga zakona o izbrisih v bankah tudi z mnenjem ECB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.4.2019

Vlada pri usklajevanju predloga zakona o izbrisih v bankah tudi z mnenjem ECB

Ljubljana, 06. aprila (STA) - Vlada bo v novem tednu nadaljevala usklajevanje končnega besedila predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile izbrisane v bančni sanaciji konec leta 2013. Pri tem ima od prejšnjega tedna tudi mnenje Evropske centralne banke, ki med drugim opozarja na nedovoljeno monetarno financiranje.

Na predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, je februarja v času javne obravnave pripombe oddalo 12 deležnikov. Pripombe je ministrstvo dobilo tudi v vzporednem postopku medresorskega usklajevanja, in sicer od treh deležnikov. Od prejšnjega tedna ima ministrstvo na voljo tudi mnenje Evropske centralne banke (ECB).

Banka Slovenije je kmalu po objavi pred javno obravnavo predstavljenega osnutka besedila zakonskega predloga javno problematizirala predlagano rešitev ministrstva, da bo morala ona poravnati odškodnine v primeru sodne ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti in opozorila, da bi s tem prišlo do nedovoljenega monetarnega financiranja, saj centralna banka ne sme financirati države, vključno z njenimi nalogami, reševanje bank pa je naloga lastnikov in v skrajnem primeru države.

Podobno v svojem mnenju s 27. marca opozarja tudi ECB, ki od konca 2014 opravlja tudi nalogo enotnega bančnega nadzornika v območju evra. Zahteva, da mora Banka Slovenije izplačati odškodnino, v tistem delu, kjer bi zaradi nje Banka Slovenije prevzela obveznost države, po oceni osrednje finančne ustanove v evrskem območju ne bi bila skladna s prepovedjo denarnega financiranja v temeljni pogodbi EU.

V ECB ob tem med drugim poudarjajo, da se naloge v povezavi z reševanjem bank sicer lahko štejejo za naloge centralnega bančništva, pod pogojem, da ne ogrožajo neodvisnosti nacionalnih centralnih bank, vendar pa izvajanje teh nalog ne sme vključevati financiranja skladov za reševanje ali drugih finančnih vprašanj, povezanih s postopki reševanja bank, saj so to naloge države. Banka Slovenije ne sme financirati nalog države, so zatrdili.

Po osnutku predlogu zakona, predstavljenem 1. februarja, bi prizadeti imetniki kvalificiranih obveznosti bank tožbe vložili proti Banki Slovenije, obravnavalo pa jih bo mariborsko okrožno sodišče. Če bi Banka Slovenije tožbo(e) izgubila, bi morala sama poravnati odškodnino(e). Če ne bo imela dovolj sredstev, jih bo začasno založila država, Banka Slovenije pa jih bo morala vrniti.

ECB v svojem mnenju poudarja, da članice EU ne smejo spraviti nacionalnih centralnih bank v položaj, v katerem imajo nezadostna finančna sredstva ali nezadosten neto lastniški kapital za opravljanje nalog, povezanih z delovanjem sistema centralnih bank v evrskem območju, in nacionalnih nalog.

Zato bi bilo treba po mnenju ECB skrbno preučiti vpliv predloga zakona na finančno neodvisnost Banke Slovenije. Po podatkih, ki so navedeni v obrazložitvi osnutka zakonskega predloga, je bila skupna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale z odločbami Banke Slovenije o izrednih ukrepih, nekaj manj kot 963,2 milijona evrov, rezerve Banke Slovenije pa so po letnem poročilu za 2017 ob koncu tega leta dosegale nekaj pod 909 milijonov evrov.

V najslabšem primeru bi lahko Banka Slovenije tako izgubila velik obseg rezerv, kar bi lahko posledično negativno vplivalo na njena finančna sredstva in njeno finančno neodvisnost, so opozorili v ECB.

Vprašanje dostopa do informacij o pregledih kakovosti sredstev bank oz. o podlagah za odločitev o izbrisu podrejenih obveznosti in lastniškega kapitala v začetku februarja predstavljeno besedilo zakonskega predloga ureja tako, da predvideva vzpostavitev fizičnih podatkovnih sob, v katerih bo Banka Slovenije zainteresiranim omogočala vpogled v predlogu zakona točno navedenih dokumentov. Poskrbljeno naj bi bilo tudi za zaščito osebnih in zaupnih podatkov in poslovne skrivnosti.

ECB v mnenju navaja, da je treba z izjemo izida obremenitvenih testov, katerih objava je po evropski zakonodaji s tega področja izrecno dovoljena, poročila obremenitvenih testov, pregled kakovosti sredstev in ocene vrednosti sredstev, ki se nanašajo na posamezne nadzorovane banke, šteti za zaupne informacije.

Razkritje takih zaupnih informacij se po pojasnilih ECB na splošno lahko dovoli samo v posebno opredeljenih primerih, kar pa ne vključuje razkritja vsem tožnikom, kakor je predvideno v zakonskem predlogu, saj je razkritje v civilnem postopku dovoljeno samo v povezavi s primeri, ko je zoper banko uveden stečaj ali postopek prisilne likvidacije.

Kakšno je besedilo zakonskega predloga, o katerem bi lahko vlada odločala že v četrtek, sicer še ni znano. Tako tudi ni znano, katere pripombe deležnikov je ali še bo vlada pri pripravi končnega predloga zakona za obravnavo v DZ upoštevala. Je pa vlada ta teden opravila razpravo o tej temi, pridružil pa se jim je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Zakon bi se po napotilu ustavnega sodišča moral uveljaviti sicer že do sredine maja 2017, a je prejšnji predlog obstal v parlamentarnem postopku v prejšnjem sklicu DZ.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar