FinD - Novice - EU in Kitajska v težavnem iskanju kompromisa o svojih odnosih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.4.2019

EU in Kitajska v težavnem iskanju kompromisa o svojih odnosih

Bruselj, 08. aprila (STA) - Voditelji osrednjih institucij EU se bodo v torek v Bruslju sestali s kitajskim premierjem Li Keqiangom. EU želi trdna zagotovila za vzajemnost glede dostopa do trgov, ki jih Kitajska zavrača, zato je vprašljivo, ali se bosta strani uspeli dogovoriti o skupni izjavi. Bistvenega napredka v odnosih tako na vrhu ni pričakovati.

EU se trudi s Kitajsko vzpostaviti odnos, ki bi temeljil na spodbujanju skupnih interesov na globalnem odru, zlasti v času izolacionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki spodkopava multilateralizem, ter tudi na bolj vzajemnem gospodarskem odnosu.

Kitajska, ki jo EU opisuje kot "sistemsko tekmico", je druga največja trgovinska partnerica unije, medtem ko je unija največja trgovinska partnerica Kitajske. Dnevno izmenjata za več kot milijardo evrov blaga.

Voditelji članic EU so marca v Bruslju izpostavili cilj uravnoteženega odnosa, ki zagotavlja pošteno konkurenco in enak dostop do trga. V tem kontekstu EU želi, da Kitajska pristane na to, da so industrijske subvencije ključen element reforme Svetovne trgovinske organizacije (WTO), za katero se sicer zavzemata obe partnerici.

Glede na osnutke v minulih tednih naj bi želela unija v skupno izjavo vključiti zavezo, da se strani do poletja letos dogovorita o odpravi niza omejitev dostopa do trga in določita roke za njihovo odpravo, najpozneje do vrha EU in Kitajske prihodnje leto. Kitajska naj bi to zavračala, zato je skupna izjava vprašljiva.

Drugi kamen spotike pri oblikovanju skupne izjave je reforma Svetovne trgovinske organizacije (WTO), v okviru katere želi EU govoriti tudi o vprašanju industrijskih subvencij. EU sicer kitajski strani očita nepošteno podporo domačim podjetjem.

EU je sicer lani sprožila postopek pred WTO proti Kitajski zaradi spodkopavanja pravice intelektualne lastnine. Ko evropska podjetja pridejo na Kitajsko, so namreč kitajski strani prisiljena zagotoviti lastništvo ali pravico do uporabe tehnologije.

Trenja med EU in Kitajsko povzroča tudi vprašanje varnosti omrežij 5G, ki je, kot piše v novi evropski strategiji za odnose s Kitajsko, ključna za zagotavljanje strateške avtonomnosti unije. EU skrbi, da bi lahko kitajski tehnološki velikan Huawei uporabil infrastrukturo 5G za posredovanje informacij kitajski obveščevalni službi.

V Bruslju izpostavljajo kitajski obveščevalni zakon iz leta 2017, po katerem morajo vsi proizvajalci sodelovati s kitajskimi obveščevalnimi službami. A za prepoved dostopa Huaweiju in drugim kitajskim podjetjem do omrežij 5G se niso odločili, kljub pritiskom ZDA, ki Huaweiju očitajo, da uživa preveč gospodarskih privilegijev zaradi tesnega odnosa s kitajsko vlado.

Pomembna tema vrha bodo po pričakovanjih tudi podnebne spremembe. V EU izpostavljajo, da je Kitajska, ki prispeva 27 odstotkov globalnih izpustov, pomembna partnerica v multilateralnem kontekstu, ko Trump zavrača mednarodni podnebni sporazum.

Opredeljevanje odnosa s Kitajsko je za EU težavno tudi zaradi različnih pristopov članic, ki jih s to azijsko velesilo vežejo različno tesne vezi.

Vrhu EU in Kitajske v Bruslju bo v četrtek v Dubrovniku sledilo srečanje v okviru pobude 16+1, ki vključuje vzhodne in srednjeevropske članice, tudi Slovenijo.

Premier Marjan Šarec je nedavno v Bruslju izpostavil, da vrh v Dubrovniku nikakor ne pomeni ustvarjanja neke posebne politike, drugačne od politike EU, a opozoril, da so izhodišča majhnih in velikih članic pač drugačna, saj velikost vpliva na to, kako se država pogovarja z velesilami.

Poleg tega sta dve ustanovni članici unije, Italija in Luksemburg, nedavno podpisali dogovor s Kitajsko glede sodelovanja v okviru velikega kitajskega projekta nove svilne poti - En pas, ena pot.

EU, ki jo bosta zastopala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ter Kitajska bosta v sredo v Bruslju razpravljali tudi o vrsti zunanjepolitičnih tem, kot so razmere na Korejskem polotoku, Afganistan, Iran, Venezuela ter Ukrajina in Rusija. EU sicer vselej izpostavi tudi vprašanje spoštovanja človekovih pravic.

Vrh je pomemben tudi v luči ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanj, o katerih viri pri EU pravijo, da je ključno zagotoviti, da bo kakršen koli dogovor skladen s pravili WTO in da ne bo škodil evropskim podjetjem.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar