FinD - Novice - Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.4.2019

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za 2019 in 2020. Končni dokument bo obravnavala predvidoma prihodnji teden in ga Evropski komisiji poslala do 15. aprila. Osnovni cilj ekonomske politike je spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, omenja pa med drugim spremembe na davčnem in pokojninskem področju.

Nacionalni reformni program je letni dokument, ki vključuje načrtovane prednostne naloge dela vlade ter ukrepe za doseganje priporočil in glavnih ciljev razvojne strategije Evropa 2020. Ob tem dokument predstavlja ključne usmeritve vlade v procesu evropskega semestra oz. vsakoletnega procesa usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, skrajni rok za njegovo posredovanje Evropski komisiji pa je 15. april, so iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) sporočili prek Twitterja.

Osnovni cilj prihodnje ekonomske politike države po vladnih navedbah ostaja spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, v ta namen pa je treba spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratki in dolgi rok.

Tako naj bi s predlaganimi in še ne dokončno oblikovanimi davčnimi spremembami, katerih bistvo je v prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, spodbudili večjo konkurenčnost zaradi manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar naj bi po navedbah Ukoma pozitivno vplivalo na ustvarjanje delovnih mest.

Prvo potezo s predlogom razbremenitve regresa za letni dopust od dohodnine in socialnih prispevkov je vlada sicer že potegnila, vsaj za zdaj manjšinska vladajoča koalicija vztraja tudi pri načrtovani uvedbi davka na nepremičnine, ki naj bi ga skušali uvesti do 2021.

Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela in pokojninskega sistema medtem po navedbah Ukoma naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin.

Pri spremembah pokojninske zakonodaje se med drugim v obdobju od 2023 do 2034 napoveduje postopen dvig upokojitvene starosti za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe s 65 na 67 let, ob tem pa naj bi se odmerni odstotek za izračun pokojnine zvišal na 63 odstotkov.

Niso pa v Ukomu v tokratnem sporočilu zapisali ničesar o načrtovanih ukrepih na področju zdravstva, kjer bo pot do sprememb bolj zapletena. Konkretnejše spremembe je neuspešno poskušala sprejeti že prejšnja vlada, tudi ta pa se sooča s težavami. Proces je upočasnila menjava na čelu ministrstva, obenem pa se mora politika spopadati s številnimi nakopičenimi akutnimi problemi v sistemu, ki terjajo takojšnje reševanje.

Osnovni cilj javnofinančne politike medtem po vladnih navedbah ostaja zniževanje dolga in zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja uravnoteženja javnih financ v obdobju 2020-2022 ob spoštovanju fiskalnega pravila.

Osnutek je že obravnaval Ekonomsko-socialni svet, vlada pa ga bo posredovala v seznanitev tudi DZ. Po potrditvi končnega dokumenta, predvidoma prihodnji teden, bo vlada nacionalni reformni program poslala v Bruselj.

Poleg tega vlada Evropski komisiji vsako leto pošlje še program stabilnosti, v katerem v okviru fiskalnih zmožnosti finančno ovrednoti prioritete iz reformnega programa. Rok za posredovanje tega Evropski komisiji je konec aprila.

Ljubljana, 04. aprila (STA)
Foto: STA

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar