FinD - Novice - Odbor za gospodarstvo podprl zeleno luč Slovenije za začetek trgovinskih pogajanj z ZDA
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.4.2019

Odbor za gospodarstvo podprl zeleno luč Slovenije za začetek trgovinskih pogajanj z ZDA

Ljubljana, 03. aprila (STA) - Odbor DZ za gospodarstvo je danes potrdil stališče vlade, s katerim ta daje načelno soglasje k podelitvi mandata Evropski komisiji za začetek pogajanj z ZDA o sporazumu o odpravi carin na industrijske izdelke in o ugotavljanju skladnosti izdelkov z veljavnimi predpisi v obeh gospodarstvih. V razpravi je bilo sicer slišati tudi nekatere pomisleke.

Slovenija sicer glede na vladno stališče meni, da mora biti dogovor z ZDA sklenjen v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), da mora biti ustrezno naslovljeno vprašanje še vedno veljavnega mandata za pogajanja o celovitem trgovinsko-naložbenem sporazumu z ZDA (TTIP), ki so v času administracije predsednika Donalda Trumpa zamrla, in odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma ter da pogajanja ne smejo potekati pod pritiskom groženj Trumpove administracije z uvedbo protekcionističnih trgovinskih ukrepov.

Slovenija pričakuje, da bodo ZDA pred zaključkom pogajanj odpravile carine na uvoz jekla in aluminija iz EU in da ZDA ne bodo uvajale neupravičenih novih ukrepov. Stališče navaja, da se v primeru, ko bi ZDA to storile ali kakor koli drugače ne bi spoštovale dogovora med Trumpom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem s 25. julija lani, pogajanja prekinejo.

Slovenija načeloma podpira tudi priporočilo članicam EU o pooblastilu Bruslju za začetek pogajanj z ZDA o sporazumu, ki naj bi poenotil in poenostavil postopke za ugotavljanje, ali so izdelki skladni z veljavnimi predpisi v enem in drugem gospodarskem območju. Slovenija pri tem podpira prostovoljno regulatorno sodelovanje z upoštevanjem avtonomije obeh strani ter najvišjo možno stopnjo transparentnosti.

Slovensko stališče je članom odbora predstavil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Ta je spomnil, da sta EU in ZDA največji in najbolj integrirani gospodarstvi na svetu. Spomnil je tudi, da predlagane pogajalske smernice za Evropsko komisijo na podlagi omenjenega sporazuma Trump-Juncker predvidevajo sklenitev klasičnega sporazuma o prosti trgovini, ki bi bil tako v izključni pristojnosti EU.

Šlo bi tudi za sektorski sporazum, ker bi se nanašal samo na industrijske izdelke, ne pa tudi na kmetijske pridelke, ki so bili v pogajanjih o TTIP za številne članice EU, tudi Slovenijo, med največjimi kamni spotike.

Po Cantaruttijevih besedah se bodo v sporazumu upoštevale razlike med ZDA in EU, npr. pri okoljskih vprašanjih, carine pa bi odpravili postopno in recipročno, pri čemer bi bilo prehodno obdobje kratko. ZDA in EU bi lahko še naprej sprejeli zaščitne in protidumpinške ukrepe, skladne s pravili WTO. Predviden je tudi arbitražni mehanizem za reševanje sporov med državami in podjetji ISDS, ki v delu javnosti velja za zelo spornega. Če ZDA ne bodo upoštevale dogovora Trump-Juncker ali EU ne bo zadovoljna z ravnanjem ZDA, lahko Evropska komisija prekine pogajanja.

Čeprav so medsebojne carine na industrijsko blago že zdaj razmeroma nizke, bo njihova odprava kljub temu pomembno vplivala na trgovinske tokove, je dejal Cantarutti, sklicujoč se na analizo Evropske komisije. Ta je pokazala, da bi se izvoz industrijskih izdelkov iz EU v ZDA okrepil za osem odstotkov, v drugi smeri pa bi bila rast devetodstotna.

Državni sekretar je dejal, da za Slovenijo trenutno še ni konkretne analize učinkov morebiti sklenjenega sporazuma. A ker gre za industrijsko blago in je Slovenija za Nemčijo in Češko na tretjem mestu v EU deležu industrije v BDP, bi sporazum prinesel nove priložnosti, katerih uresničitev pa bi bila potem naloga podjetij in državnih podpornih ustanov. Je pa napovedal, da bodo na ministrstvu pripravili tudi analizo za Slovenijo.

Cantarutti je še spomnil, da je blagovna menjava Slovenije z ZDA lani dosegla nekaj več kot 1,1 milijarde evrov, Slovenija pa je beležila 19 milijonov evrov presežka.

Proti soglasju Slovenije za začetek pogajanj so bili le v Levici. Po besedah Boštjana Koražije imajo občutek, da se s pogajanji tlakuje pot za sprejem najbolj problematičnih vidikov TTIP skozi zadnja vrata.

Spomnil je, da je Evropska komisija vmes že sprejela ukrepe za povečanje uvoza soje in plina iz skrilavcev iz ZDA, kar pomeni vnos okoljsko spornih elementov TTIP. Bojijo se tudi netransparentnega vodenja pogajanj, kot je bilo pri TTIP, čemur bi se morala Slovenija upreti. Podobne poglede kot Koražija je predstavil tudi Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera.

Robert Polnar (DeSUS) je medtem zatrdil, da so cilji pogajanj dobri in tudi slovensko stališče je po njegovem ustrezno zapisano. Obstaja pa po njegovem en velik problem, različno razumevanje izhodišč glede obsega pogajanj na obeh straneh luže. V ZDA bi namreč želeli vključiti tudi kmetijske pridelke, v EU pa temu nekatere članice na čelu s Francijo odločno nasprotujejo, zato se postavlja vprašanje, kako se bo mogoče pogajati na različnih izhodiščih. A bistveno je, da se pogajanja začnejo, je dejal Polnar.

Podobno je menil tudi Gregor Perič (SMC). Zdi se mu pozitivno, da dialog v teh nepredvidljivih časih teče. Smo pa po njegovih besedah na začetku poti. Verjame tudi, da bodo pristojni upoštevali izkušnje iz pogajanj za TTIP.

S tem se je strinjal Cantarutti. "Ne moremo reči, da ne gremo več v gozd, če nas enkrat ugrizne klop. Vedno obstaja možnost, da nas spet ugrizne, a vendarle se vmes nekaj naučimo," je ponazoril.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar