FinD - Novice - V DZ večinoma naklonjenost predlogu zakona o koncesijah
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

31.1.2019

V DZ večinoma naklonjenost predlogu zakona o koncesijah

Ljubljana, 31. januarja (STA) - DZ je opravil drugo branje predloga zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo. To bi Slovenija že morala storiti, zato ji zdaj zaradi zamude grozi denarna kazen. Predlagani rešitvi se sicer po napovedih obeta podpora, si pa nekateri želijo, da bi se vse koncesije uredile na enem mestu.

Namen predloga zakona je po pojasnilih državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje prenos evropske direktive v slovenski pravni red. Direktiva namreč velja že od leta 2014, Evropska komisija Slovenijo zaradi nepravočasne implementacije toži na Sodišču EU, grozi ji tudi 8992 evrov kazni za vsak dan neprenosa.

"Predlog zakona za koncesije, ki se bodo podeljevale skladno s tem zakonom, določa predvsem, kako se koncesije podeljujejo, to je pravila glede postopkov izbiranja koncesionarjev, vsebino odločitve o koncesionarju, samo koncesijsko pogodbo in njeno spreminjanje v času trajanja pogodbe ter pravila glede izvajanja koncesije s podizvajalci," je pojasnil.

Predlog medtem po njegovi besedah ne določa, na katerih področjih se koncesije podeljujejo in ne zavezuje koncedentov, da morajo koncesije podeliti. Koncendent lahko namreč svoje naloge vedno izvaja sam. Če pa odloči za podelitev koncesije, mora pri izbiri koncesionarja slediti določbam tega zakona.

"S takšno ureditvijo načina in postopkov podelitve koncesij direktiva predstavlja nadgraditev javno naročniške evropske ureditve," je poudaril Dragonja in dodal, da predlagani zakon nadgrajuje druge zakone, ki koncesije že urejajo.

Zakon bo sicer veljal za koncesije, katerih vrednost je enaka ali višje od mejne vrednosti iz direktive, ki trenutno znaša 5,548 milijona evrov, in niso opredeljene kot izjema, za katere se zakon ne uporablja. Kod izjeme so npr. določene oskrba s pitno vodo, elektronske komunikacije, linijski potniški prevozi, področje obrambe in varnosti, negospodarske storitve splošnega pomena.

Kot je še dejal Dragonja, predlog zakona o postopku izbire koncesionarjev ne prinaša bistvenih novosti, saj že dosedanja zakonodaja določa javni razpis, znotraj katerega je treba utemeljiti tudi upravičenost podelitve posamezne koncesije.

Podporo predlogu zakonu so v predstavitvi poslanskih stališč napovedali v LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in NSi. Jože Lenart (LMŠ) je o ob tem poudaril, da predlog razširja nabor koncedentov, ki lahko podelijo koncesijo, po novem se poleg države in občin to omogoča še javnim zavodom, javnim podjetjem, drugim gospodarskim subjektom, ki imajo posebno ali izključno pravico, kot sta npr. Dars in Eles.

V Sloveniji pojem koncesij razumemo drugače, zato je imela vlade pri pripravi predloga težko delo, je ocenil Jani Prednik (SD) in dodal, da pravila EU kot koncesijo razumejo obliko večjega javnega naročila, pri katerem koncesionar nase prevzame večji del poslovnega tveganja. Ob tem je vlado pozval k bolj premišljenemu in sistematičnemu prenosu novih skupnih pravil z manj poudarka na izogibanju kaznim.

Da je zdaj skrajni čas za ureditev tega področja, pa je dejal Franc Kramar (SAB). Ob tem je ocenil, da nas možnost kazni sili v hitro sprejemanje zakona, hitenje pa se lahko vedno odrazi na določenih pomanjkljivostih ali slabostih, zato menijo, da bi bilo treba razmisliti o krovnem zakonu, ki bi posamične koncesije uredil na enem mestu.

Tudi v SMC po besedah Monike Gregorčič finančno ministrstvo pozivajo, da ponovno obudi prizadevanja za nujno celovito ureditev področja koncesij, saj da sprejem takšne vrste zakona, kot je ta, zgolj povečuje nepreglednost sistema podeljevanja koncesij in pravnega sistema na sploh.

Robert Polnar (DeSUS) je poudaril, da je za njihovo stranko ključna čimprejšnja uveljavitev s čim manj kaznimi za proračun, ob tem pa tudi v njihovi poslanski skupini pozivajo vlado, da začne s postopki za pripravo novega zakona, ki bo enotno uredil vse vrste koncesij.

S poenotenjem pravil za izbiro koncesionarjev oz. za sklepanje koncesijskim pogodb na ravni EU, bodo tudi slovenska podjetja lahko pod enakimi pogoji vstopala na enotni evropski trg koncesij, to je za nas pomembno, pa je izpostavil Jožef Horvat (NSi) in hkrati pozval finančno ministrstvo, da bdi nad izvajanjem zakona in ga potrebi optimira.

Medtem pa predloga po napovedih ne bodo podprli v SDS, Levici in SNS. Andrej Šircelj (SDS) je ocenil, da se bo s predlogom zakona povzročilo še veliko nejasnosti in pravno negotovost v državi glede koncesij, in dodal, da je hitenje s predlogom zakona "pritisk na poslance". Želijo si, da se koncesije uredijo enotno za vse, z enakimi pravila za vse in transparentnim sistemom.

V Levici menijo, da je podeljevanje koncesij zasebnikom prikrita privatizacija, tej pa nasprotujejo, je dejal Primož Siter in ocenil, da predlog zakona prinaša nove nejasnosti in probleme. Tudi Jani Ivanuša (SNS) je ocenil, da bo predlog povzročil še več nejasnosti, ob tem pa menil, da je ta predlog še en okostnjak iz omare bivše vlade, ki svoje naloge ni opravila.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar