FinD - Novice - Revizorji kritično o Junckerjevem skladu: Večina naložb v nekaj večjih članicah EU
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

29.1.2019

Revizorji kritično o Junckerjevem skladu: Večina naložb v nekaj večjih članicah EU

Bruselj, 29. januarja (STA) - Delovanje evropskega sklada za strateške naložbe (Efsi), ki se ga je po pobudniku prijelo ime Junckerjev sklad, ni bilo dovolj geografsko uravnoteženo, saj so se naložbe izvajale predvsem v nekaj večjih starih članicah EU z dobro razvitimi spodbujevalnimi bankami, kot so Francija, Italija, Španija in Nemčija, ugotavlja Evropsko računsko sodišče.

Očitke, da je evropski naložbeni program bolj naklonjen velikim državam z velikimi projekti, je nedavno v Bruslju izpostavil tudi slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj. Ob tem je poudaril željo, da bi bilo v novem naložbenem programu InvestEU v okviru večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021-2027 več poudarka namenjenega majhnim državam.

Sklad Efsi je bil ustanovljen leta 2015 kot del naložbenega načrta za Evropo, znanega tudi kot Junckerjev načrt. Cilj je bil odpraviti naložbeno vrzel, nastalo po finančni in gospodarski krizi, ki je izbruhnila po zlomu ameriške investicijske banke Lehman Brothers konec leta 2008.

Prvotna namera je bila, da bi Evropska investicijska banka (EIB) s 16 milijardami evrov proračunskega jamstva EU in petimi milijardami lastnih sredstev zagotovila okoli 61 milijard evrov financiranja, s čimer naj bi do julija 2018 spodbudila dodatnih 315 milijard evrov strateških naložb.

Efsi je bil sicer uspešen pri zbiranju finančnih sredstev, toda zneski privabljenih naložb so morda precenjeni, še izpostavljajo revizorji, ki dvomijo o sporočeni oceni dodatnih privabljenih naložb v vrednosti 335 milijard evrov. V nekaterih primerih je bilo namreč po njihovi oceni precenjeno, koliko je podpora Efsi dejansko spodbudila dodatne naložbe v realno gospodarstvo.

Ugotavljajo tudi, da je bil del sredstev namenjen projektom, ki bi lahko pridobili druge vire javnega ali zasebnega financiranja, čeprav pod drugimi pogoji. Nosilci projektov so po navedbah revizorjev dajali prednost skladu Efsi, saj je bilo to bodisi ceneje ali je zagotavljalo daljše obdobje odplačevanja.

"Sklad Efsi slovi kot eden vodilnih programov EU, zato je še toliko bolj pomembno, da so vse trditve o njegovi uspešnosti zasnovane na trdnih temeljih," je poudaril član Evropskega računskega sodišča Leo Brincat, pristojen za poročilo.

Slovenija je sicer po tem, koliko naložb je spodbudila v okviru sklada Efsi v deležu od BDP, na 13. mestu v EU. EIB je odobrila za 161 milijonov evrov financiranja, kar naj bi spodbudilo za 927 milijonov evrov naložb, kažejo podatki na spletnih straneh Evropske komisije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar