FinD - Novice - Vlada v četrtek o dveh težko pričakovanih dokumentih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.1.2019

Vlada v četrtek o dveh težko pričakovanih dokumentih

Vlada bo po napovedih v četrtek sprejela dva težko pričakovana dokumenta, predlog rebalansa letošnjega proračuna in investicijski program za projekt drugi tir. Podporo osnutku rebalansa so že dale vse koalicijske stranke, zadržana do njega je medtem še Levica. Vladne stranke so večinoma zadovoljne tudi z investicijskim programom.

Rebalans je potreben, ker je državni proračun zaradi v lanskem letu sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, ki vplivajo na višji obseg proračunskih izdatkov, z začetkom leta 2019 postal neuravnotežen. Če vlada rebalansa ne bi pripravila, bi bilo izvrševanje državnega proračuna kot tudi pokojninske in zdravstvene blagajne ter občinskih proračunov oteženo.

Z javnimi uslužbenci se je denimo vlada dogovorila, da bo večina z letom 2019 deležna zvišanja plač. En plačni razred so pridobili tudi policisti, ki jim je vlada v zameno za končanje stavke obljubila tudi višje dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. Prav tako se letos zvišuje povprečnina, ki so je občine od države deležne za financiranje svojih osnovnih nalog. Poleg redne je letos predvidena še izredna uskladitev pokojnin, ukinili so se še zadnji varčevalni ukrepi na področju otroških dodatkov, štipendij, porodniškega nadomestila.

Izhodišča za pripravo rebalansa je vlada sprejela decembra, ko je zaradi višje rasti pričakovanih prihodkov lahko zvišala tudi načrtovane odhodke. Vsi proračunski uporabniki skupaj bodo letos lahko porabili 10,16 milijarde evrov, medtem ko je v veljavnem proračunu za leto 2019, ki ga je DZ sprejel že novembra 2017, ta meja določena pri 9,70 milijarde evrov. Kljub temu naj bi državna blagajna leto končala s presežkom, in sicer v višini 0,3 odstotka BDP.

Posledično se večini proračunskih uporabnikov sredstva zvišujejo. "Pogajanja z vsemi proračunskimi uporabniki so bila zelo konstruktivna, a tudi zelo trda. Velik del želja, zahtev smo morali dogovoriti in uokviriti na raven, ki omogoča doseganja proračunskega presežka in hkrati naslavlja vse socialne kategorije v državi," je o usklajevanjih s proračunskimi uporabniki v torek v Bruslju povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Na ministrstvih so z dodeljenim denarjem večinoma zadovoljni, prav tako je Bertoncelj prejšnji teden dobil podporo vseh koalicijskih partneric. Sestal se je tudi z zunajkoalicijsko partnerico Levico, kjer pa pogovori niso potekali tako gladko.

Svoje stališče do osnutka rebalansa, ki so ga medtem na finančnem ministrstvu nekoliko popravili, bodo v Levici razkrili v prihodnjih dneh. Znano je, da si želijo več sredstev za znanost in manj za obrambo in kot je prejšnji teden povedal koordinator Levice Luka Mesec, brez sprememb na teh dveh področjih svoje podpore rebalansu ne morejo zagotoviti.

Bertoncelj za sprejem rebalansa v 90-članskem DZ potrebuje navadno večino glasov, peterica strank manjšinske vlade pa jih lahko prispeva 43. Ob predpostavki, da bosta rebalans po vsej verjetnosti podprla tudi poslanca narodnosti, pridemo do zadostnih 45 glasov, vsekakor pa bi še z glasovi devetih poslancev Levice postopek sprejemanja tekel veliko bolj udobno. Glasovanje v DZ je pričakovati v začetku marca.

Na rebalans pa čaka tudi Evropska komisija, ki bi ji morala Slovenija tako kot vse ostale članice območja evra posredovati proračunske načrte za letos v oceno že do sredine lanskega oktobra. Ker je bila vlada Marjana Šarca takrat na položaju šele mesec dni, je v Bruselj poslala še veljavni proračun brez sprememb, kar je Evropska komisija sicer sprejela z razumevanjem, kljub temu pa je našo državo pozvala, naj ji posodobljen osnutek proračunskega načrta posreduje čim prej, pri tem pa zagotovi skladnost s pravili EU.

Ministrski zbor bo imel poleg sprejemanja predloga rebalansa letošnjega proračuna na mizi še en dolgo pričakovan dokument, investicijski program za projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je dokument na 316 straneh, pri pripravi katerega je sodelovalo svetovalno podjetje Deloitte, minuli teden predstavila koaliciji, kjer so bili po odzivih z dokumentom zadovoljni. Takrat je Bratuškova v izjavi za medije pojasnila, da ne vidi zadržkov, da ga vlada ne bi potrdila, zeleno luč pa mu je ta teden že prižgal tudi nadzorni svet projektnega podjetja za gradnjo drugega tira 2TDK.

O vsebini dokumenta, ki bo zakoličil finančno konstrukcijo projekta, vladni in koalicijski predstavniki do zdaj niso želeli govoriti, saj jo bodo razkrili po obravnavi na vladi. Bratuškova tako ni želela govoriti niti o ocenjeni vrednosti projekta. Kot je pojasnila minuli teden, bo tudi številke podrobno predstavila po potrditvi dokumenta na vladi. V medijih se sicer pojavljajo ocene med okoli ene milijarde do 1,2 milijarde evrov, a ni povsem jasno, do katere mere te ocene upoštevajo postavke, kot so DDV in stroški financiranja.

"Dejstvo, ki izhaja iz investicijskega programa, je, da analize kažejo, da je projekt ekonomsko upravičen. To pomeni, da so koristi projekta višje od stroškov. Zelo natančno je razdelana finančna konstrukcija, skupaj po posameznih letih, za čas gradnje, za čas obratovanja, skratka zajeti so vsi potrebni podatki," je minuli teden zatrdila Bratuškova.

Program predvideva dva scenarija, enega s sodelovanjem zaledne države in drugega, po katerem bi Slovenija ta trenutno največji načrtovani investicijski projekt v državi financirala sama. Čeprav je bila država v času prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja že bila v pogovorih z Madžarsko, so nato ti zamrli, madžarski premier Viktor Orban pa je nedavno celo izjavil, da so v Budimpešti zgodbo zaprli in se bodo osredotočili na sodelovanje s Trstom.

Iz stališč ministrice in sedanjih koalicijskih strank, z izjemo SMC, je mogoče razbrati, da pretiranega navdušenja nad sodelovanjem vzhodne slovenske sosede pri projektu ni, saj bi bila takšna finančna konstrukcija po ministričinem mnenju dražja. Madžarska je namreč po lani razkritih pogajalskih izhodiščih za svoj vložek 200 milijonov evrov zahtevala 2,8-odstotni letni donos, koncesije na območju koprskega pristanišča ter sodelovanje madžarskih podjetij pri projektu drugega tira.

Precej verjetno se bo tako vlada odločila za scenarij brez Madžarske, kar pomeni, da bi finančni viri zanj v tem primeru prišli iz državnega proračuna, sredstev EU, posojila Evropske investicijske banke (EIB) in posojil komercialnih bank. Pogovori z EIB in bankami še potekajo, nekaj evropskih sredstev je država za pripravljalne aktivnosti že dobila, z zaprtjem finančne konstrukcije do konca maja pa bo lahko država podpisala tudi pogodbo za črpanje glavnine sredstev EU.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je v torek ob robu zasedanja finančnih ministrov EU v Bruslju dejal, da pogajanja z EIB potekajo intenzivno, na finančnem ministrstvu pa si prizadevajo, da bo projekt izpeljan čim ceneje in da proračun ne bo obremenjen, ampak se bo del posojil odplačeval iz predvidenih prihodkov projektne družbe. Tako kot pred časom že Bratuškova je tudi Bertoncelj zanikal, da bi EIB zahtevala spremembe trase, in izrazil prepričanje, da bodo s hišno banko EU našli kompromisno rešitev glede njenega sodelovanja v financiranju projekta.

Ko bo investicijski program sprejet, bo lahko Kolektor CPG v sodelovanju s sarajevskim Euroasfaltom začel gradnjo cest za dostop ob predvideni trasi drugega tira, z investicijskim programom pa bodo lahko na 2TDK sprožili tudi postopke za izbor izvajalca za glavna gradbena dela v tem projektu, kjer pa se pričakuje velik boj domačih in tujih gradbincev.

Od tega bo odvisna tudi časovnica gradnje nove železniške povezave oz. cilj, da je projekt, ki se je do zdaj soočal s številnimi ovirami, tudi politične narave, dokončan do sredine naslednjega desetletja.

Ljubljana, 23. januarja (STA)
Foto: STA

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar