FinD - Novice - Evropske nevladne organizacije s pobudo za ukinitev mehanizma ISDS
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.1.2019

Evropske nevladne organizacije s pobudo za ukinitev mehanizma ISDS

Ljubljana, 22. januarja (STA) - Evropske nevladne organizacije so danes zagnale kampanjo Pravice za ljudi, predpisi za korporacije - stop ISDS, ki EU in njene članice poziva k ukinitvi trgovinskih sporazumov, ki vsebujejo mehanizem ISDS oz. njegove poznejše izpeljanke. Ta podjetjem omogočajo, da države zaradi uveljavitve nacionalne zakonodaje tožijo pred arbitražnimi sodišči.

Za kampanjo stoji že nekaj več kot 150 različnih organizacij iz nevladnega sektorja, med drugim slovenska Umanotera. Pobudo, ki je naslovljena na ustanove EU in članice povezave in so jo sprožili danes opolnoči, je trenutno podpisalo nekaj več kot 14.000 ljudi.

Po besedah Andreja Gnezde iz Umanotere kampanja ni prijavljena kot evropska državljanska pobuda, bodo pa pred nadaljnjimi ukrepi sledili njenim pravilom, torej da zbere najmanj milijon podpisov podpore.

Gnezda je danes novinarjem pojasnil, da s pobudo EU in njene članice pozivajo k umiku iz obstoječih prostotrgovinskih in naložbenih sporazumov, ki vsebujejo mehanizem ISDS za reševanje sporov med investitorji in državami ali njegovi sodobnejši izvedbi ICS (ta je recimo uporabljena v sporazumu Ceta s Kanado) in predlagano večstransko investicijsko sodišče (MIC), ter da v prihodnje ne sklepajo podobnih sporazumov.

Prav tako EU in članice pobudniki pozivajo, naj podprejo oblikovanje zavezujočega večstranskega dogovora ZN o mehanizmu za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov do multinacionalnih korporacij, ki kršijo človekove pravice in povzročajo okoljsko in socialno škodo. Gnezda je poudaril, da je EU tako kot ZDA v dosedanjih pogovorih na to temo blokirala napredek.

Po Gnezdovih besedah je osnovna želja pobudnikov doseči uravnotežen sistem, ki bo zaščitil vse akterje in ne bo z vzporednimi mehanizmi nacionalnim pravosodnim sistemom velikim in premožnim podjetjem omogočil favorizirane obravnave in tožbe proti državam zaradi uveljavljanja nacionalne zakonodaje, četudi je ta v javnem interesu.

Gnezda je danes spomnil, da je EU do zdaj sklenila tri trgovinsko-naložbene sporazume, ki vsebujejo različico omenjenega mehanizma zaščite interesov investitorjev pred arbitražnimi sodišči. Poleg sporazuma Ceta, katerega trgovinski del je v začasni rabi, v celoti pa bo veljal po zaključku ratifikacijskega postopka, sta tu še nedavno sklenjena sporazuma EU s Singapurjem in Vietnamom, kjer se ratifikacijski postopki po državah še niso začeli. Sporazum EU-Japonska, ki bo začel veljati s 1. februarjem, je medtem zgolj trgovinske narave in tega mehanizma nima.

Slovenija Cete še ni ratificirala, saj čaka na odločitev Sodišča EU glede skladnosti mehanizma ICS s pravnim redom EU, pri sporazumu s Singapurjem sta vlada in pristojni parlamentarni odbor prižgala zeleno luč nadaljnjim postopkom za uveljavitev, pri sporazumu z Vietnamom odločanja na ravni vlade še ni bilo.

Gnezdo in nevladnike čudi, da je Slovenija omogočila nadaljevanje postopkov za sporazum s Singapurjem kljub odločanju Sodišča EU in nenaklonjenemu stališču DZ do omenjenih mehanizmov zaščite vlagateljev, a po njegovih besedah je imela edina nekatere zadržke in je nato popustila.

Je pa nevladnike v minulih dneh razveselila novica, da so članice EU sklenile z medvladno pogodbo prekiniti medsebojne dvostranske naložbene sporazume. Evropska komisija že dolgo trdi, da te pogodbe niso skladne s pravom EU, saj vsebujejo mehanizme za reševanje sporov, ki so v nasprotju z evropskimi pravili in ki diskriminirajo vlagatelje v uniji, žebelj v krsto sporazumov pa je dokončno zabilo Sodišče EU v razsodbi v primeru Achmea.

S tem se predvidoma do konca 2019 obeta konec okoli 200 investicijskih sporazumov, sklenjenih med članicami EU. Na gospodarskem ministrstvu so marca lani pojasnili, da je Slovenija pred pristopom k EU sporazume o zaščiti naložb sklenila z belgijsko-luksemburško ekonomsko unijo, Bolgarijo, Dansko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Litvo, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo, Slovaško in s Češko - ta zadnji je že prenehal veljati. Sporazumi vključujejo tudi določbe o reševanju naložbenih sporov, ki pa so v posameznih sporazumih različne.

Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da je prenehanje veljavnosti teh sporazumov v interesu Slovenije, ker bi se s tem preprečila možnost, da bi investitorji zoper njo še naprej vlagali zahtevke za reševanje sporov pred mednarodno arbitražo, saj je Slovenija neto uvoznica kapitala. Poleg tega bi se s tem Slovenija izognila možnosti, da bi komisija zoper njo nadaljevala s postopki za ugotavljanje kršitev pravnega reda EU. Obstoječi način reševanja sporov pred mednarodno arbitražo bodo sicer nadomestila nacionalna sodišča in Sodišče EU.

Eden od takih primerov, ki je še odprt, je odškodninska tožba italijanskega gradbenega podjetja Impresa Grassetto, ki je vmes pristal v likvidaciji, proti Sloveniji v primeru gradnje trojanskih predorov. Omenjena družba Slovenijo toži na podlagi sicer že ukinjenega dvostranskega sporazuma z Italijo, ki pa zaradi klavzule o postopnem prenehanju veljavnosti še vedno učinkuje. Medvladni dogovor med članicami EU naj bi odpravil tudi ta določila.

Poleg tega ima Slovenija po Gnezdovih besedah sklenjenih še 14 podobnih sporazumov z nečlanicami EU, med katerimi so npr. Izrael, Egipt in Makedonija. Nevladniki pozivajo k umiku tudi iz teh.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar