FinD - Novice - Stanje v znanosti je po oceni sodelujočih na predstavitvi mnenj nevzdržno
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

13.1.2019

Stanje v znanosti je po oceni sodelujočih na predstavitvi mnenj nevzdržno

Ljubljana, 11. januarja (STA) - Stanje na področju znanosti in razvoja je nevzdržno, treba je povečati financiranje in vlaganja v raziskovalno opremo, so opozorili sodelujoči na današnji javni predstavitvi mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za razvoj Slovenije. Strinjali so se, da bo za izboljšanje stanja ključen nastajajoči zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti.

Udeležence je v polni veliki dvorani državnega zbora pozdravil predsednik DZ Dejan Židan, ki je poudaril, da sta znanost in raziskovanje temeljna kamna razvoja Slovenije. V Sloveniji gre za področje znanosti in raziskav iz različnih virov sicer dva odstotka BDP, a je, kot je opozoril Židan, od tega le 0,4 odstotka BDP javnih proračunskih sredstev, kar nas uvršča na rep evropskih držav. Ob tem je dal zavezo, da bodo "stališča s posveta upoštevali v največji možni meri".

Predsednik odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Branislav Rajić (SMC) je pojasnil, da je namen predstavitve pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti, ki jih bodo upoštevali ob pripravi predloga zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti.

O pomenu raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj ter o potrebnih ukrepih na nacionalni in evropski ravni je bilo v zadnjem času izdelanih kar nekaj študij in poročil. Za Slovenijo je skupina mednarodnih ekspertov pod vodstvom Gonzala Leona pripravila v okviru instrumenta Specific Support to Slovenia - Horizon 2020 analitično poročilo pregleda slovenskega raziskovalno-inovacijskega sistema.

Študija se je, kot je dejal Leon, prednostno usmerila na sodelovanje med raziskavami in gospodarstvom ter internacionalizacijo raziskovalnega področja. Ugotovili so, da se slovenski raziskovalni in inovacijski sistem srečuje s problemom upravljanja ter da je neprivlačnost sistema ena od ovir za vključevanje internacionalizacije. Študija je opozorila tudi na neujemanje gospodarskega in raziskovalnega sektorja. Skratka slovenski ekosistem za zagonska podjetja je po oceni Leona še v povoju. Splošno priporočilo je sprememba nacionalne zakonodaje, pri čemer bi javnim raziskovalnim institucijam dali večjo avtonomijo.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je spomnil, da mineva peto leto, odkar nastaja nov raziskovalni zakon, zato jim bodo vse ugotovitve iz poročila Evropske komisije prišle prav. Na ministrstvu so zakon dopolnili in bo šel v javno razpravo, je pojasnil in izpostavil, da je osnovna naloga zakona povezati ves intelektualni potencial v državi.

Direktor direktorata za izobraževanje Tomaž Boh je na kratko predstavil preliminarno evalvacijo Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 za zadnje poročevalsko obdobje in osnutek zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Evalvacijsko poročilo bo po njegovih besedah služilo tudi kot izhodišče za začetek razprav o novi strategiji. Med drugim je omenil skorajšnji rebalans letošnjega proračuna in izrazil upanje na povečanje sredstev za znanost.

V nadaljevanju so se oglašali predstavniki znanstveno-raziskovalne sfere in izpostavljali ključne probleme. Peter Vosner iz službe vlade za razvoj in kohezijo je izhajal iz teze, da bo naslednjih deset let ključnih za raziskave, zato je nujen enovit pristop do bazičnih znanosti in trga.

Boris Turk z Inštituta Jožef Stefan je opozoril na "beg možganov z enosmerno vozovnico". "Dejansko izobrazimo veliko ljudi, ki nato odhajajo v tujino in tam žanjejo uspeh. Zato moramo, če želimo, da se vrnejo, spremeniti tudi davčno politiko," je bil jasen.

Tudi Andrej Fridl iz Gospodarske zbornice Slovenije je podal nekaj kritičnih pogledov na raziskovanje in izpostavil, da se država do mladih raziskovalcev vede mačehovsko, saj jih je zdaj skoraj pol manj kot pred krizo.

"Poleg kadrov potrebujemo raziskovalno opremo, na nas se dnevno obračajo podjetja, ki bi rada delala v naših prostorih, a ker je raziskovalna infrastruktura v zadnjih letih zapostavljena, jih ne moremo sprejeti," je izpostavila Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Opozorila je, da njihovi raziskovalci delajo v zelo slabih razmerah, v "kontejnerjih".

Po opozorilu Romana Jerale s Kemijskega inštituta pa je nujen tehnološki preboj, brez katerega ne bo vrhunske znanosti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar