FinD - Novice - Na vidiku nadaljevanje konsolidacije bančnega trga
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

31.12.2018

Na vidiku nadaljevanje konsolidacije bančnega trga

Ljubljana, 31. decembra (STA) - Po prvem pokriznem konsolidacijskem valu v letu 2016 je zmanjševanje števila bank na trgu nekoliko obstalo, prihodnje leto pa bo po pričakovanjih na tem področju znova bolj dinamično. Po letošnji delni privatizaciji NLB se zasebno lastništvo obeta vsaj Abanki, ki si jo ogledujeta lastnika Nove KBM in Gorenjske banke.

Nova KBM, ki je prva od saniranih bank prešla v zasebne roke oz. v lastništvo investicijskega sklada Appolo, je konsolidacijo pripojenih Poštne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, sklenila v začetku lanskega leta. Letos je bilo večinsko lastništvo Gorenjske banke obljubljeno srbski AIK banki, oba tuja lastnika pa naj bi se zanimala za nakup Abanke, ki jo država po njeni sanaciji namerava prodati do sredine prihodnjega leta.

Med interesenti za nakup Abanke se omenja še en investicijski sklad, za katere je značilno, da v lastništvu praviloma ne ostane dolgoročno, to je sklad Advent, lastnik Addiko Bank oz. nekdanje Hypo banke. Omenja se madžarsko banko OTP, ki je pred leti želela kupiti Novo KBM, ter Erste Group, na trgu navzoča z Banko Sparkasse in ki se je v prvem privatizacijskem poskusu pred 16 leti zanimala za NLB.

Letos se je po odlogih in obotavljanju vendarle odvila delna privatizacija največje banke v državi, NLB, ki je dobila razpršeno lastništvo, ob tem pa so vzniknila vprašanja, ali mora država res privatizirati vse banke. Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je zato nasprotnikom "prodaje finančne suverenosti države" obljubil, da bodo za Abanko preučili alternativne lastniške scenarije, a da prodaja poteka po zarisani časovnici.

"Postopki glede prodaje Abanke so v teku. S tem se sledi tako danim zavezam Evropski komisiji kot strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba. Ministrstvo bo analiziralo veljavne zaveze, razdelalo možne alternativne scenarije ter jih ovrednotilo z vidika pravil, ki urejajo državne pomoči, in s širšega vidika," so ponovili na ministrstvu.

Po podatkih Banke Slovenije je na trgu 11 komercialnih bank in tri hranilnice. Tudi za nekatere od teh se obeta sprememba lastniške strukture. V začetku leta je nove solastnike - Skupino Prva in njeno Prvo osebno zavarovalnico - dobila Deželna banka Slovenije, v kateri naj bi naprodaj ostal še nekaj več kot četrtinski delež konzorcija pod vodstvom KD Group.

Na novo lastniško usodo čaka tudi hranilnica Lon, ki se želi preoblikovati v banko. Sredi leta je v njeno lastništvo prek dokapitalizacijskih postopkov vstopila družba Kylin Prime Group iz irskega sklada Kylin Prime Fund, ki naj bi upravljal s sredstvi azijskih vlagateljev. Ta želi 17,28-odstotni delež povečati na večinskega in za to čaka dovoljenje Banke Slovenije.

Centralna banka, makrobonitetni nadzornik bančnega sistema, je kot največji izziv za banke označil dohodkovno tveganje. Dobiček pred davki je v letošnjih 10 mesecih dosegel 452,3 milijona evrov in bil za dobrih osem odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, a dobičkonosnost ni odraz rasti neto obrestnih prihodkov, ampak je še vedno njen pomemben delež posledica neto sproščanja oslabitev in rezervacij.

"Naše opozorilo bankirjem je, da se bo ta vir dobička v prihodnjih letih znižal ali pomembno spremenil in da bo treba iskati druge vire za ustvarjanje neto obrestnih ali neobrestnih prihodkov," je nedavno izpostavil začasni vodja Banke Slovenije, viceguverner Primož Dolenc. Podobno je ocenil tudi bodoči guverner centralne banke Boštjan Vasle, ki ga bo ta dobila po osmih mesecih brez vodje s polnimi pooblastili.

Vasle je poudaril, da vse več indikatorjev kaže, da smo dosegli vrh gospodarske rasti, kar bo zahtevalo odziv vseh ekonomskih politik, tudi denarne. "Spremembe bodo od centralne banke med drugim zahtevale, da skrbno spremlja poslovanje bank, predvsem vsebinsko - kako so njihovi poslovni modeli prilagojeni na spremembe v splošnem gospodarskem okolju," je ocenil.

Spremembe bodo zagotovo vplivale na osredotočenost bank, predvsem v nadaljnjo digitalizacijo in optimizacijo procesov. Vplivale pa bodo tudi na pričakovanja lastnikov. "Bančništvo je posel, v kateri se regulatorne zahteve povečujejo in je vse težje poslovati in obvladovati fiksne stroške. S tega stališča je konsolidacija logična, ni pa s stališča makrobonitetnega nadzornika, sugerirana," je menil Dolenc.

Sistemi v Evropi so različni, v nekaterih državah je nekaj velikih bank, v nekaterih je bank veliko. S stališča regulatorja je pomembno to, da banke izpolnjujejo vse bonitetne zahteve. "Kako pa lastniki to zagotovijo in ali so zadovoljni z dobičkonosnostjo in donosom, pa je vprašanje za lastnike. Če bi v Sloveniji prišlo do nadaljnje konsolidacije, bi se fiksni stroški poslovanja lahko zmanjšali in bi bilo to lahko verjetno vzpodbudno za dolgoročni obstoj bančnega sistema," je povedal Dolenc.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar