FinD - Novice - Gospodarski obeti v primežu velike negotovosti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

31.12.2018

Gospodarski obeti v primežu velike negotovosti

Ljubljana, 29. decembra (STA) - Obete za gospodarsko dejavnost v Evropi in svetu v 2019 zaznamuje zelo visoka stopnja negotovosti. Rast v nekaterih velikih gospodarstvih naj bi se ohladila, nekateri govorijo tudi o nevarnosti nove krize. V Sloveniji za zdaj gospodarska dinamika ostaja močna, a naj bi se v novem letu prav tako začela umirjati.

Žarišč negotovosti kar nekaj

Tveganja in negotovost v svetu se stopnjujejo že vse letošnje leto. Med najpomembnejšimi se omenjajo protekcionistične politike administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in trgovinska trenja med ZDA in drugimi velikimi gospodarstvi na čelu s Kitajsko ter negotovost glede razpleta britanskega izstopa iz EU, ki se zdi kljub približevanju datuma izstopa z vsakim dnem večja.

Tu so še vedno prisotna tudi nekatera geopolitična tveganja, znova pa se nekaj let po koncu dolžniške krize v evrskem območju krepijo tudi nekatera tveganja v območju skupne valute.

Populistična italijanska vlada je tako na začetku snovanja proračuna za 2019 z načrti za izrazito višji javnofinančni primanjkljaj od prejšnjih italijanskih zavez ubrala pristop konfrontacije z Evropsko komisijo in evrskimi partnericami. Vmes je popustila in se z Brusljem dogovorila, a zaupanje vlagateljev v Italijo je bilo vsaj za nekaj časa precej omajano.

Ob koncu jeseni je izbruhnilo še nezadovoljstvo Francozov z gospodarskim in socialnim razvojem v zadnjih letih, v katerem prepoznavajo vse večjo draginjo ob stagnirajočih prihodkih. Tudi Francija kot jedrna evrska država je tako postala vir negotovosti.

Ko gre za trgovinske spore, so sicer ZDA in EU poleti sklenile neke vrste trgovinsko premirje, ki pa še zdaleč ni zapisano v kamnu, tako da je razvoj dogodkov še vedno močno podvržen muhavosti Trumpa in njegove administracije, ki zagovarjajo obrambo ameriških nacionalnih interesov tudi z izrazito agresivnimi trgovinskimi ukrepi v skladu s sloganom Najprej Amerika.

Tudi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, dvema največjima nacionalnima gospodarstvoma na svetu, ki predstavlja po mnenju analitikov glavno grožnjo stabilnemu svetovnemu gospodarskemu razvoju, je vsaj deklarativno trenutno v stanju premirja, ki sta ga Trump in kitajski predsednik Xi Jinping sklenila nedavno na vrhu G20 v Buenos Airesu.

Čeprav se kažejo prvi znaki popuščanja napetosti med državama, pa že npr. zgodba o aretaciji finančne direktorice kitajskega tehnološkega velikana Huawei kaže na vse razsežnosti gospodarskih odnosov med državama, kjer zapleti nikoli niso daleč.

Vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc je medtem za STA opozoril na realno nevarnost, da bo Trump napovedal sprejetje ukrepov, uperjenih proti glavnim evropskim avtomobilskim proizvajalcem na čelu z nemškimi. Možnost za evropsko-ameriški dogovor glede tega je po Ivančevih besedah 50:50, morebitni ukrepi pa bi posredno imeli velik vpliv tudi na Slovenijo, kjer avtomobilska industrija predstavlja pomemben gradnik izvoznega dela gospodarstva.

Pri brexitu analitiki GZS ob vsej politični zmedi v Veliki Britaniji vidijo 20-odstotno verjetnost za ponovitev referenduma in zavrnitev izstopa. Najverjetnejši scenarij s 50-odstotno verjetnostjo je po oceni GZS prehodni dogovor za nekaj let, ki bo ključne neznanke o prihodnjih odnosih prestavil v prihodnost. Okoli 30-odstotno verjetnost pa pripisujejo možnosti brexita brez dogovora.

Za Slovenijo so sicer trgovinske vojne po Ivančevih besedah precej večja grožnja kot brexit, saj vplivajo na avtomobilsko verigo vrednosti. Težave v tej namreč vplivajo tudi na dejavnost transporta in gradbeništva.

Na gospodarske akterje bodo vplivale tudi nadaljnje odločitve denarne politike, predvsem v ZDA in evrskem območju. Medtem ko bo Federal Reserve po štirih letošnjih dvigih obrestne mere prihodnje leto po zadnjih signalih nekoliko upočasnila dinamiko zaostrovanja denarne politike, pa je v primeru Evropske centralne banke (ECB) prvi dvig ključne obrestne mere, ki je na ničelni ravni, pričakovati kvečjemu proti koncu leta, seveda odvisno od inflacijskih in gospodarskih gibanj.

Bodo pa ECB in nacionalne centralne banke evrskega območja z novim letom prenehale z neto novimi nakupi v okviru programa odkupovanja obveznic, kar pomeni, da bodo prenehale ustvarjati nov denar za nakupe.

Kaj to pomeni za obrestne mere za podjetja in gospodinjstva? Banke bodo morda v pričakovanju dviga ključne obrestne mere ECB že prej nekoliko zvišale medbančno obrestno mero. Ta bi lahko narasla tudi, če bi prišlo do kakšnih večjih trenj na finančnih trgih.

Kriza ali zgolj ohlajanje rasti?

Pogosto se v zadnjih tednih in mesecih pojavljajo napovedi in opozorila pred novo krizo globalnih razsežnosti. Vsakdo od poznavalcev, ki se nagibajo k takšnim napovedim, si izbere kak dejavnik na finančnem trgu ali v gospodarstvu, ki po njihovem kaže na skorajšnji prihod večje krize oz. negativnega obrata v gospodarski dejavnosti, če ne v 2019 pa vsaj v 2020.

Spet drugi poudarjajo, da smo nedvomno priča ohlajanju gospodarske rasti po zdaj že razmeroma dolgem obdobju nemotene gospodarske rasti, ki je v ZDA celo drugo najdaljše po drugi svetovni vojni, a večje krize ne vidijo.

Za zdaj napovedi vodilnih ustanov govorijo o umirjanju rasti. Na globalni ravni naj bi ta po pričakovanjih Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropske komisije prihodnje leto dosegla okoli 3,5 odstotka, kar bi bilo približno na ravni tega in lanskega leta.

Je pa umirjanje bolj očitno v treh najpomembnejših evrskih gospodarstvih. Po slabšanju trendov v zadnjih mesecih so tako napovedi za rast nemškega gospodarstva v tem letu upadle na okoli 1,5 odstotka in na tej ravni naj bi ostale tudi prihodnje leto. Tam nekje naj bi bila tudi rast francoskega BDP, medtem ko se že tako dolga leta počasi delujoči italijanski gospodarski motor kljub velikopoteznim načrtom vlade v Rimu še dodatno upočasnjuje. Rast naj bi tako upadla na raven okoli enega odstotka.

Prav tako se ob trgovinskem sporu z ZDA upočasnjuje rast v kitajskem gospodarstvu, ki je tudi sredi zadnje finančne in gospodarske krize skrbelo za ohranjanje globalne dinamike. Do 2020 naj bi tako letna rast kitajskega BDP upadla na raven šestih odstotkov, ob morebitnih večjih šokih bi lahko bila še nižja.

Ameriško gospodarstvo, ki v zadnjih četrtletjih deluje na visokih obratih in je praktično na ravni polne zaposlenosti, naj bi prihodnje leto še ohranilo razmeroma krepko dinamiko rasti, večjo umiritev pa je pričakovati v 2020, ko bodo izzveneli učinki lani decembra sprejete davčne reforme. Vsakršna večja zaostritev trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi velikimi gospodarstvi pa bi skoraj gotovo negativno vplivala tudi na ameriško gospodarstvo.

Če pa bi vendarle prišlo do resnejšega obrata navzdol, pa se med drugim postavlja vprašanje, kolikšen manevrski prostor imajo države za fiskalne spodbude za krepitev rasti. Eno od zaskrbljujočih dejstev je npr. zadnja ocena IMF, da je raven globalnega dolga, javnega in zasebnega skupaj, ob koncu 2017 dosegla 184.000 milijard dolarjev, kar je 225 odstotkov globalnega BDP in se v zadnjih letih povečuje. Takšna raven zadolženosti na eni strani povečuje tveganja, na drugi pa oži prostor za ukrepanje.

Umirja se tudi slovenska gospodarska rast, gospodarstvo bolj odporno na krize

Kakšen je učinek vseh teh gibanj v zunanjem okolju na slovensko gospodarstvo? Zadnji podatki o izvozu so še vedno precej dobri, je spomnil Ivanc. Na GZS tako kot v drugih ustanovah ocenjujejo, da bodo nižje rasti sledile v naslednjem letu. Nekatere družbe, ki so bolj na začetku avtomobilske verige, medtem že zdaj beležijo manj naročil za 2019.

Jesenska anketa GZS med slovenskimi podjetji je sicer po Ivančevih besedah pokazala, da večina podjetij še vedno pričakuje povečanje prodaje na tujih trgih, več kot tretjina bo tudi dodatno zaposlovala, okoli polovica pa investirala.

Ključna težava, s katero se danes soočajo slovenska podjetja, je bolj domače narave. Gre namreč za pomanjkanje izkušenih delavcev, povezano s tem pa tudi rast stroškov dela ob pritiskih na plače. Med notranjimi tveganji je Ivanc omenil tudi počasno rast zasebne potrošnje. Intenzivnost nakupov novih vozil se umirja, čeprav ostaja na visoki ravni, tudi število transakcij na nepremičninskem trgu se umirja zaradi pretirane rasti cen.

Slovenci tako svoje denarne presežke pretežno varčujejo, rasti plač pa ne namenjajo potrošnji, je ugotovil Ivanc. Glede na to, da naj bi po napovedih prispevek zunanje trgovine k slovenski rasti v 2019 in 2020 upadal in celo povsem izginil, na drugi strani pa naj bi se krepili impulzi s strani domače porabe, bi to dejstvo lahko delovalo zaskrbljujoče.

Tudi Ivanc domače povpraševanje vidi kot pomembno interno tveganje za doseganje pričakovane rasti BDP, poleg tega pa še dinamiko črpanja evropskih sredstev in v povezavi s tem tudi nekaterih velikih infrastrukturnih naložb, kot je gradnja drugega tira Divača-Koper.

Ob tem pa na GZS ocenjujejo, da je odpornost Slovenije na negativni preobrat vsaj na rok enega do dveh let razmeroma visoka. Zadolženost podjetij je najnižja v zadnjih 10 letih, medtem ko je likvidnost še vedno visoka. Banke so visoko kapitalizirane ter se financirajo predvsem z domačimi denarnimi vlogami. Zadolženost prebivalstva se je sicer nekoliko povečala, a je še vedno med nižjimi v območju evra.

Ivanc si od države kljub tej povečani odpornosti želi sprejem ustreznega in predvidljivega zakonodajnega okvira, ki bo pravočasno povedal, kaj bo storila, ko bodo upadli davčni prilivi. Vlada bi morala javne finance voditi tako, da se v tej fazi oblikujejo zadostne rezerve.

Večina zadnjih napovedi za slovensko gospodarsko rast sicer napoveduje njeno umirjanje z ravni okoli 4,5 odstotka letos na približno 3,5 odstotka prihodnje leto. Takšna je tudi aktualna ocena GZS. To je po Ivančevih besedah povsem realno, so pa možna presenečenja v obe smeri. Tako lahko govorimo o intervalu rasti med tremi in štirimi odstotki.

Pozitivno presenečenje, tako Ivanc, bi lahko predstavljala gradbeni sektor in slovenski potrošnik, če bi močneje okrepil porabo. V zunanjem okolju možnosti pozitivnega presenečenja v GZS ne vidijo, obstaja prej verjetnost uresničitve nekoliko bolj negativnega scenarija, še posebej v segmentu avtomobilske verige.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar