FinD - Novice - Ustavno sodišče razveljavilo določbe zakona o zdravstveni dejavnosti glede presežkov prihodkov nad odhodki za koncesionarje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.12.2018

Ustavno sodišče razveljavilo določbe zakona o zdravstveni dejavnosti glede presežkov prihodkov nad odhodki za koncesionarje

Ljubljana, 27. decembra (STA) - Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Ustavno sodišče je ob sprejemu pobude združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov za oceno ustavnosti delov zakona navedlo, da te določbe omejujejo vsakega koncesionarja in neposredno posegajo v pravni položaj pobudnikov.

Del 3. člena zakona, ki ga je obravnavalo ustavno sodišče, namreč določa, da izvajalci zdravstvene dejavnosti opravljajo zdravstvene storitve kot negospodarske storitve splošnega pomena na nepridobiten način. Potemtakem se presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti.

Ustavni sodniki so obravnavali očitke o neskladju te določbe z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Ugotovili so, da uvedba pojma negospodarskih storitev splošnega pomena - ki je sicer pojem prava EU - v domačo zakonodajo ne pomeni, da javna zdravstvena služba z vidika nacionalnega prava ni več negospodarska javna služba. "Pojem negospodarske javne službe po slovenskem pravu je širši od pojma negospodarskih storitev splošnega pomena po pravu EU," so zapisali ustavni sodniki.

V postopku sprejemanja novele zakona je bilo ob številnih kritikah novele mogoče slišati tudi pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je med drugim namreč izpostavila vprašanje, ali je opredelitev zdravstvene dejavnosti kot negospodarske dejavnosti splošnega pomena skladna z ustaljeno sodno prakso EU. Prav tako so poudarjali, da slovenski pravni red pojma negospodarske dejavnosti splošnega pomena ne opredeljuje.

Določbo je ustavno sodišče presojalo tudi z vidika pravice do svobodne gospodarske pobude. Določba namreč zasebnikom zapoveduje, da naj javno gospodarsko službo opravljajo nepridobitno, torej morajo presežek iz javne službe ohranjati v javni službi. "S prepovedjo zasebnikom, da si izplačajo oziroma za osebne potrebe uporabijo presežek iz dejavnosti, je zakonodajalec zasebnike dejansko spremenil v nepridobitno pravno obliko," so pojasnili.

"Omejitev svobode razpolaganja s presežkom prihodkov zelo intenzivno oži polje podjetniške svobode zasebnikov in posega v njihovo gospodarsko pobudo," so ustavni sodniki zapisali ob odločitvi. Po njihovi oceni za tak poseg sicer brez dvoma obstaja javna korist zagotavljanja univerzalnega dostopa do storitev javne zdravstvene službe, a vendar lahko tako intenzivna omejitev spodkoplje enega izmed ključnih motivov za opravljanje koncesijske dejavnosti.

Ker teža presojanega posega v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude presega težo javne koristi od posega je ustavno sodišče določbo tako razveljavilo.

Zasebni zdravniki in zobozdravniki so že med sprejemanjem novele zakona opozarjali, da ne prinaša evropskih rešitev, je za STA spomnil predsednik združenja Igor Dovnik. "To je komaj začetek dolgega obdobja, ko bomo na sodišču zmagovali in dokazovali državi, da koncepti, ki jih zagovarja, niso takšni, kot bi si jih zaslužili bolniki in tisti, ki delamo v zdravstvu," je še poudaril.

Ustavno sodišče je zavzelo enako stališče kot zdravniške organizacije. Da je določba zakona neskladna z ustavo in škodljiva za opravljanje javne službe, pa so v odzivu zapisali v Zdravniški zbornici Slovenije. Pričakujejo, da bo ustavno sodišče v razveljavilo tudi ostale sporne določbe novele zakona o zdravstveni dejavnosti, predvsem določbe o omejitvah dela mladih zdravnikov in omejitvah dela zdravnikov, ki so zaposleni v javnih zavodih, ter določbe novele zakona, ki retroaktivno posegajo v že podeljene koncesije.

Prav tako je ustavno sodišče na pobudo združenja ocenjevalo ustavnost delov 42. člena zakona, ki opredeljujejo podeljevanje koncesij in določajo, da koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Ustavni sodniki so soglasno sprejeli odločitev, da omenjene določbe niso v neskladju z ustavo.

Kot so pojasnili, je "koncesija za opravljanje negospodarske javne službe pravica in ne pooblastilo v smislu obligacijskega prava". Prepoved in ničnost pravnega prometa s koncesijo po navedbah ustavnega sodišča tudi ne pomenita pravne nezmožnosti prenosa koncesije v sklopu materialnega statusnega preoblikovanja koncesionarja.

Ministrstvo za zdravje bo odločbo ustavnega sodišča komentiralo, ko jo bodo prejeli in preučili, so zapisali v prvem odzivu.

DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti potrdil 19. septembra lani. Njena uveljavitev se je zavlekla zaradi referendumske pobude, a na koncu Društvu za zdravje naroda ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Nekaj dni po začetku veljavnosti je združenje zasebnih zdravnikov vložilo pobudo za presojo ustavnosti, pozneje se je za isto potezo odločilo še 87 zdravnikov in Zdravniška zbornica Slovenije. Njihovo pobudo je ustavno sodišče zavrglo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar