FinD - Novice - DZ dal soglasje zvišanju porabe države
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.12.2018

DZ dal soglasje zvišanju porabe države

Ljubljana, 21. decembra (STA) - DZ je danes potrdil spremembe odloka za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba države v letu 2019 zvišuje. Fiskalni svet sicer svari, da je rast odhodkov previsoka, a finančni minister odgovarja, da bi bila manjša lahko le na račun socialno ogroženih kategorij prebivalcev. Zdaj bo vlada pripravila še rebalans.

Odlok za pripravo proračunov javnih blagajn določa zgornjo mejo dovoljenih odhodkov in ciljni saldo javnih financ v vsakokratnem triletnem obdobju. Medtem ko veljavni odlok za leto 2019 predvideva presežek javnofinančnih prihodkov nad odhodki v višini 0,2 odstotka BDP, se bo z danes sprejetimi spremembami ta delež zvišal na 0,4 odstotka BDP.

Odlok določa zgornje meje dovoljenih odhodkov v letu 2019 za vse štiri javne blagajne: državnega proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne ter proračunov občin. Vse štiri skupaj bodo lahko imele 20,61 milijarde evrov izdatkov, kar je 1,1 milijarde evrov več, kot je v odloku zapisano zdaj.

Na podlagi teh novih številk na finančnem ministrstvu že pripravljajo predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, vlada pa naj bi ga v obravnavo v DZ poslala sredi januarja. Glede državnega proračuna je v odloku zapisano zvišanje zgornje meje odhodkov z veljavnih 9,70 milijarde evrov na 10,16 milijarde evrov, namesto zdaj dovoljenega 0,6-odstotnega primanjkljaja pa naj bi ustvaril 0,3 odstotka BDP presežka.

Najvišji dovoljeni obseg izdatkov za občine za leto 2019 se z 2,17 milijarde evrov zvišuje na 2,23 milijarde evrov. Ta rast je posledica zvišanja prihodkov občin iz naslova dohodnine, finančne izravnave ter sprejetih sredstev iz proračuna EU, je poslancem pojasnil finančni minister Andrej Bertoncelj.

Najvišji dovoljeni obseg izdatkov za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja se znižuje s 5,60 milijarde evrov na 5,53 milijarde evrov, vendar pa je Bertoncelj pojasnil, da je ta številka še vedno za 219 milijonov evrov višja od izdatkov, ki jih bo imela pokojninska blagajna letos. V novi zgornji meji so prav tako upoštevani redna in izredna uskladitev pokojnin v letu 2019 ter izplačilo letnega dodatka upokojencem.

Za zdravstveno blagajno pa se najvišji dovoljeni obseg izdatkov zvišuje z 2,94 milijarde evrov na 3,05 milijarde evrov. S tem bo lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prihodnje leto za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja namenil 173 milijonov evrov več denarja kot letos, je dejal Bertoncelj.

Minister je dopoldne v razpravi pojasnil, da spremembe odloka temeljijo na oceni letošnjih gibanj v javnih financah, zadnjih gospodarskih napovedih ter letos med letom sprejetih dodatnih obveznostih države, ki jih je vlada večinoma zapisala tudi v že sprejeto novelo zakona o izvrševanju proračuna.

Javnofinančni presežek je po njegovih besedah posledica pozitivnih gospodarskih gibanj, znižanja obrestnih mer ter do letošnjega leta zajezenih javnih izdatkov. Čeprav vlada predlaga njegovo povečanje, pa bo še naprej skrbela za vzdržnost javnih financ.

"Naša hiša stoji na trdnih temeljih. Ključno je, da imamo presežek, da nadaljujemo z javnofinančno konsolidacijo, zmanjšujemo javni dolg," je povzel ter dodal, da pa vlada pri tem ni pozabila na ljudi, ki jih je postavila na prvo mesto.

"Nadaljevala se bo politika dodatnega obremenjevanje državljanov in gospodarstva z novimi davki in višjimi trošarinami," je nasprotno ocenil Marko Pogačnik (SDS). V njegovi poslanski skupini zato spremenjenega odloka niso podprli, prav tako ne v NSi in SNS. "Upoštevati bi morali, da se bo gospodarska rast upočasnila, vendar pa sprejemamo nove in nove obveznosti," je dejal Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS).

Mateja Udovč (SMC) je spomnila na oceno fiskalnega sveta, da bi bi morali voditi bolj restriktivno fiskalno politiko. Vlada bi torej morala preklicati že sprejete ukrepe, kot so zvišanje plač javnim uslužbencem, zvišanje povprečnine in ponovno usklajevanje socialnih transferjev, morda pa celo uvesti nove varčevalne ukrepe. "SMC se s tem ne strinja," je dejala.

Podobnega mnenja so v SD, SAB, DeSUS in LMŠ. "Pred očmi ne smemo imeti zgolj golih številk, pač pa tudi ljudi," je dejal Vojko Starović (SAB). Če bi upoštevali opozorila fiskalnega sveta, bi spregledali upokojence, občine, javne uslužbence, je naštel. Andreja Zabret (LMŠ) pa je ugotovila, da gre obravnavani odlok kljub izrazito socialni noti v smeri vzdržnosti javnih financ.

Za razliko od fiskalnega sveta poslanci Levice nasprotujejo vsakršnemu varčevanju. "Letos bomo imeli proračunski presežek. Fiskalni svet pravi, da ni zadosten, v Levici pravimo obratno: lahko bi imeli pozitivno ničlo," je dejal Luka Mesec (Levica). Pri glasovanju so se poslanci Levice sicer vzdržali.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar