FinD - Novice - Počasen tok kohezijskih evrov iz bruseljske blagajne
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.12.2018

Počasen tok kohezijskih evrov iz bruseljske blagajne

Maribor, 18. decembra (STA) - V okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 je bilo Sloveniji doslej dodeljenih 2,15 milijarde evrov, kar predstavlja 70 odstotkov razpoložljivih sredstev. Nadaljnji postopki do dejanskih izplačil pa tečejo počasi. Zahtevkov za povračila iz EU blagajne je zaenkrat le za 310 milijonov evrov oziroma 10 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Na vzhodu države je stanje še slabše. Po ocenah prorektorja za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Zorana Rena je vzhodna kohezijska regija doslej dejansko uspela počrpati šele šest odstotkov razpoložljivih sredstev. "Po denarnem toku je stanje še slabše, saj so pri številnih projektih na vzhodu podizvajalci iz zahodnega dela države," je povedal za STA.

Kandidat za novega ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič je na zaslišanju v DZ napovedal prizadevanja za pospešitev črpanja evropskih sredstev. "Iskreno verjamem, da bomo tudi aktualno programsko obdobje, enako kot prejšnje, uspešno zaključili in končali kot ena najuspešnejših držav," je dejal.

Boris Keuc iz Mariborske razvojne agencije (MRA) je skeptičen, saj v praksi vidi veliko težav pri uresničevanju t.i. evropskih projektov. Kot je dejal za STA, bi si izvajalci želeli poenostavitve postopkov in večjo preglednost, še posebej pa enakopravne obravnave deležnikov iz različnih delov države. "Manj razvitim se ne more postavljati enakih pogojev kot razvitejšim, saj so tako že v startu v slabšem položaju," je prepričan.

Po ocenah Rena bo prihajajoče leto ključno za koriščenje sredstev iz trenutne finančne perspektive EU. "Dolgo je trajalo, da smo dobili pametno specializacijo, in s tem smo izgubili veliko časa. Roki so vedno krajši, zato bo treba hitro delati, da ta sredstva primerno porazdelimo in nato dejansko počrpamo," je povedal.

Med največjimi projekti, ki se v obdobju 2014-2020 v Sloveniji sofinancirajo v okviru evropske kohezijske politike, so po podatkih Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) program Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me (vreden 113 milijonov evrov, od tega bo Evropski socialni sklad prispeval 90 milijonov), odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja (135 milijonov evrov, od tega bo Kohezijski sklad prispeval 69 milijonov) ter izgradnja avtoceste med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje (203 milijone evrov, od tega Kohezijski sklad prispeva 63 milijonov).

Med drugim se bodo s kohezijskimi sredstvi izvedle tudi ureditev oskrbe s pitno vodo v porečju Drave na Koroškem, v porečju Ljubljanice in na območju Suhe krajine ter protipoplavna ureditev porečja Gradaščice. Iz Evropskega socialnega sklada pa bodo šla sredstva med drugim za učinkovitejše pravosodje, usposabljanja na delovnem mestu ter vzpostavljanje IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju.

Skupno je v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta Slovenija v skladu z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 upravičena skupno do 3,068 milijarde evrov. Ker je od tega že dodeljenih 2,15 milijarde evrov, se bo v projekte, programe oz. javne razpise do konca leta 2023, ko se dejansko izteče izvajanje sedanjega programskega obdobja, usmerila še slaba milijarda evrov.

Na koncu naj bi 849 milijonov evrov pripadlo Kohezijski regiji Zahodna Slovenija, Kohezijska regija vzhodna Slovenija naj bi prejela 1,305 milijarde evrov, obema skupaj pa naj bi pripadlo še 914 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada, ki se ne deli med regijama.

Predvsem na vzhodu dvomijo, da bo res obveljala takšna razdelitev. "Ker imamo en operativni program, se stvari prekrivajo. S tem ko deležniki na vzhodu težko sledijo tempu, ki ga narekuje zahod, pridemo potem do tega, da se denar z vzhoda preliva na zahod," je povedal Keuc.

V vzhodni kohezijski regiji si zato poleg uvedbe dveh operativnih programov želijo lastnega samostojnega organa upravljanja kohezijske politike v tem delu Slovenije. "Da trenutni sistem ni ustrezen, jasno kaže dejstvo, da razkorak med regijama še narašča," se strinja Ren.

V prihodnjem programskem obdobju 2021-2027 bo boj za ta denar še intenzivnejši, saj se Sloveniji obeta devet odstotkov manj evropskega denarja kot v tekočem obdobju. Predsednica razvojnega sveta zahodne kohezije Lilijana Madjar meni, da je pri razdeljevanju denarja med drugim nujen tudi uvid specifičnih razlik znotraj posamezne regije, saj so tudi na zahodu razlike.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar