FinD - Novice - Leto 2018: Celjsko gospodarstvo v dobri kondiciji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.12.2018

Leto 2018: Celjsko gospodarstvo v dobri kondiciji

Celje, 16. decembra (STA) - Celjsko gospodarstvo je tudi letos v dobri kondiciji, saj mnogi gospodarski kazalniki presegajo slovensko povprečje. Kot je za STA povedal direktor regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak, je vsem jasno, da takšen trend gospodarske rasti ne bo trajal dolgo. Trenutno je naročil dovolj, ključni problem pa je pomanjkanje kadrov.

Predvideni skupni prihodki celjske regije bodo letos po napovedi znašali 6,3 milijarde evrov, kar bo devet odstotkov več kot lani. Gospodarska moč v regiji raste, ugodne oz. optimistične pa so tudi napovedi za naprej, je dejal Polak.

Kljub ohranjanju oz. povečanju gospodarske moči pa je celjska regija po Polakovi oceni še vedno veliko pod slovenskim povprečjem pri višini plač, predvsem v gospodarskih družbah (mesečna bruto plača je konec leta 2017 znašala 1396 evrov). A obenem je nižja tudi neto dodana vrednost na zaposlenega.

Gospodarske družbe celjske regije, ki so konec 2017 skupaj zaposlovale 42.913 ljudi, bodo tudi letos uspešne, saj predvsem z aktivno izvozno politiko povečujejo obseg poslovanja in bodo poslovno leto zaključile s čistim dobičkom, je dejal Polak.

Makroekonomske napovedi za obdobje naslednjih dveh let predvidevajo nadaljnjo rast gospodarstva. Razlogi rasti bodo predvsem izvoz in državne investicije, prispevala pa bo tudi zasebna potrošnja zaradi ugodnih gospodarskih trendov.

Regijsko gospodarstvo je letos zaznamovalo julijsko prenehanje proizvodnje v Tovarni nogavic Polzela, ki so jo vzpostavili februarja 2017, dober mesec dni po stečaju, začetem 23. decembra 2016. Cinkarna Celje pa se zaradi novih standardov ne more več širiti na obstoječi celjski lokaciji, zato razmišlja o gradnji nove tovarne v Srbiji.

Kovintrade Celje napoveduje gradnjo novega skladišča v Štorah. Na voljo imajo 40.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Gradbeno dovoljenje za novo skladišče pa že imajo. Kovintrade ima sicer približno 20.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin na treh lokacijah: v Štorah, Ljubljani in na Jesenicah.

V Arji vasi je Lidl Slovenija letos začel gradnjo poslovno-logističnega centra, ki naj bi ga odprli konec prihodnjega leta. Naložba je ocenjena na 70 milijonov evrov, nov logistični center pa bo zaposlil predvidoma 200 novih delavcev. Lidlov logistični center bo stal na več kot 13 hektarjih zemljišča, z njim pa bodo bistveno povečali skladiščne zmogljivosti in posodobili način dela.

Družba BSH Hišni aparati Nazarje je novembra letos odprla poslovno logistični center, ki so ga začeli graditi v začetku tega leta. Vrednost naložbe je znašala 4,5 milijona evrov.

Podjetje KLS Ljubno se loteva gradnje nove proizvodne hale, obstoječo bodo podaljšali, uredili pa bodo tudi zbirališče odpadnega materiala. Skupna površina novih objektov je več kot 4700 kvadratnih metrov. V razvoj proizvodnih procesov in povečanje proizvodnih zmogljivosti bodo v naslednjih dveh letih vložili od 35 do 40 milijonov evrov.

Zaposlenost bo v prihajajočem obdobju še naprej pomembno naraščala, a se bo zaradi demografskih trendov rast sčasoma upočasnila. Stopnja registrirane brezposelnosti bo še naprej padala. Trg dela bodo vse bolj oblikovale demografske spremembe, na katere bo treba odgovoriti z različnimi ukrepi, predvsem spodbujanjem daljše delovne aktivnosti starejših in zagotavljanjem dohodkovne varnosti mladih.

Ob tem bo pozornost veljala tudi odpravi strukturnih neskladij na trgu dela, poskrbeti bo treba tudi za zmanjševanje izseljevanja in spodbujanje možnosti za integracijo tujcev. Spremembe na trgu dela zahtevajo tudi prilagoditev delovnih mest, možni ukrepi vključujejo prilagodljiv delovni čas, zagotavljanje varstva in zdravja na delovnem mestu, prilagoditev procesov starejši delovni sili, promocijo medgeneracijske solidarnosti in upravljanje različnih starostnih skupin.

Direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Alenka Rumbak je za STA povedala, da razmere na celjskem trgu dela odslikavajo vse trende, ki se kažejo na državni ravni, s tem da je na Celjskem malce višja stopnja registrirane brezposelnosti, ki znaša 8,7 odstotka, medtem ko je v Sloveniji 7,8-odstotna.

Po besedah Rumbakove se je lani na Celjskem število zaposlitev zmanjšalo za 13,9 odstotka, v Sloveniji za 10,2 odstotka. V celjski regiji se je sicer letos zaposlilo 6122 brezposelnih oseb. Od tega je bilo s subvencijo podkrepljena zaposlitev 1095 osebe, v javna dela pa je bilo skupaj vključenih 572 oseb.

Od januarja do novembra letos so delodajalci celjske regije sporočili 13.501 prosto delovno mesto.

"Tudi težave s strukturno brezposelnostjo si delimo tako znotraj Slovenije kot tudi širše v EU. Kovinarji, gradbinci, gostinci, mednarodni transport, predelovalna industrija so področja, kjer je največje povpraševanje s strani delodajalcev in najmanjša ponudba na strani brezposelnih oseb," je pojasnila Rumbakova.

Od 8200 brezposelnih oseb na Celjskem jih je kar 1900 izključenih iz posredovanja na prosto delovno mesto, ker imajo zdravniško potrdilo, da so več mesecev nesposobni za delo. Od januarja do novembra se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 7226 oseb, kar je 6,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju pa se je iz evidence brezposelnih odjavilo 8240 oseb, kar je 15,6 odstotka manj glede na lansko primerjalno obdobje.

"Podatki so statistično gledani dobri, je pa res, da je število brezposelnih še vedno visoko in da se za vsemi številkami nahajajo posamezniki s svojimi zgodbami," je še dejala Rumbakova.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar