FinD - Novice - UKC Maribor v devetih mesecih z 2,7 milijona evrov izgube
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

12.12.2018

UKC Maribor v devetih mesecih z 2,7 milijona evrov izgube

Maribor, 11. decembra (STA) - Poslovanje UKC Maribor v devetih mesecih letošnjega leta izkazuje 2,7 milijona evrov izgube, kar je bolje od načrtovanega. Kljub temu je svet zavoda na današnji seji naložil vodstvu bolnišnice, da še naprej krepi izvajanje sanacijskih ukrepov, s katerimi so začeli poleti in naj bi jih leta 2020 pripeljali do uravnoteženega poslovanja.

Izkazana trenutna izguba Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor predstavlja 1,7 odstotka skupnih prihodkov, ki so prav tako nekoliko višji od načrtovanih v letošnjem finančnem načrtu. Po tem načrtu naj bi leto zaključili s 4,7 milijona evrov izgube, zdaj pa po besedah direktorja Vojka Flisa predvidevajo, da bo ob koncu leta izguba v višini 3,5 milijona evrov. "Kot kaže, se gibamo v pravo smer," je dejal.

Predsednik sveta zavoda Ljubo Germič je izrazil zaskrbljenost, da je takšen rezultat posledica počasnega uresničevanja investicij v opremo in prostore. Suzana Kranjc iz finančno-računovodske službe je zagotovila, da ni tako. "Kar je v naši moči, se bo izvedlo," je dejala.

Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda, je negativni rezultat poslovanja v višini 2,7 milijona evrov od januarja do septembra v največjem delu še vedno posledica nezadostno pokritih povečanih stroškov dela, ki so posledica popuščanja restriktivnih ukrepov na področju plač in sprememb kolektivnih pogodb, ki so jih dosegli sindikati.

Negativen vpliv na poslovni izid ima tudi nov oddelek za onkologijo, katerega enota za radioterapijo zaradi kadrovskih težav še ne deluje v polnem obsegu, zato prihodki ne pokrivajo visokih stroškov delovanja. Vendar se situacija po navedbah vodstva UKC Maribor izboljšuje, saj se obseg radioterapevtskih storitev stalno povečuje.

Dodatne stroške predstavlja zaposlovanje. V obdobju od januarja do septembra 2018 so zaposlili 93 novih delavcev, kar pa je še vedno za 87 manj od letos načrtovanih.

Članica sveta zavoda Stanka Naterer je opozorila, da so odhodki UKC Maribor še vedno visoki. Med drugim je ponovno pozvala k izterjavi v preteklosti previsoko plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri garažni hiši. Prav tako jo je zmotilo ponovno zvišanje stroškov anesteziologije, čeprav so letos prekinili sporno pogodbo za pomoč hrvaških anesteziologov.

Pomočnik direktorja UKC za ekonomske zadeve Milan Soršak je pojasnil, da je to posledica povišane urne postavke ljubljanskih anesteziologov. Strokovni direktor Matjaž Vogrin pa je spomnil, da se je medtem tudi povečalo število operacij.

Član sveta zavoda Mitja Hojs je izpostavil porast stroškov elektrike in plina, stalno naraščajo tudi stroški laboratorijskih storitev. Po besedah Krajnčeve je med načrtovanimi sanacijskimi ukrepi tudi vzpostavitev večje sledljivosti in nadzora nad temi storitvami, na podlagi česar bodo poskušali ugotoviti, katere preiskave, ki jih zdaj dajejo zunanjim izvajalcem, bi lahko v prihodnje opravljali sami.

Posebno pozornost na današnji seji so namenili stanju dvigal v UKC Maribor. Kot je pojasnil pomočnik direktorja UKC za oskrbo, vzdrževanje in investicije Bojan Vračko, načrtujejo v letu 2020 postavitev dodatnih dvigal na klinikah za ginekologijo in za kirurgijo. Postopek za slednje vodijo na ministrstvu za zdravje in naj bi bil trenutno v fazi priprave javnega razpisa.

Razpis za nabavo dodatnega koronarografa pa bo treba ponoviti, saj je padel zaradi revizijskega zahtevka. Ministrstvo po besedah pomočnice direktorja UKC za nabavo Karin Jurše še ni objavilo novega razpisa, po novem pa naj bi zajemal le nakup naprave, medtem ko naj bi za potrebna gradbeno-obrtniška dela poskrbel klinični center. Računa, da bi napravo, ki bi pomembno skrajšala čakalne dobe za operacije srca, dobili v letu 2019.

V prihajajočem obdobju bodo nujna vlaganja še v informacijski sistem, saj je ta v zaskrbljujočem stanju. Prav tako se nameravajo lotiti prečiščevanja čakalnih vrst, a bi za to potrebovali dodatne kadre. "Če hočemo to kvalitetno opraviti, bi potrebovali vsaj 30 ljudi, ki bi bili zadolženi samo za to delo," je povedal Vogrin. Obenem je opozoril, da so v začaranem krogu. Dogaja se namreč, da takoj ko kje skrajšajo čakalne dobe, se tam takoj pojavi dodaten priliv bolnikov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar