FinD - Novice - IMF: Slovenija naj v dobrih časih pospeši ukrepanje za prihodnost
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

11.12.2018

IMF: Slovenija naj v dobrih časih pospeši ukrepanje za prihodnost

Ljubljana, 11. decembra (STA) - Gospodarske razmere v Sloveniji so dobre, država vstopa v šesto leto rasti BDP, trenutne dobre čase pa je treba izkoristiti za pospešitev strukturnih ukrepov, ki bodo omogočili dolgoročno krepitev blaginje, je ob koncu dvotedenske misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji poudaril vodja misije Bernardin Akitoby.

Predstavniki IMF so se minula dva tedna mudili na redni letni misiji, v okviru katere so se srečali s predstavniki Banke Slovenije, Umarja, ministrstev in z drugimi deležniki. Na njeni podlagi bodo pripravili poročilo o gospodarskih razmerah v državi z nekaterimi priporočili za ukrepanje.

Prve izsledke aktivnosti misije je danes na novinarski konferenci v Ljubljani strnil Akitoby. Ugotovil je, da se rast slovenskega gospodarstva nadaljuje in presega potencialno rast BDP ter povprečje v evrskem območju. Konjunktura, ki vstopa v šesto leto, po njegovi oceni ni naključje, ampak je posledica ukrepov v zadnjih letih.

Slovenski gospodarski temelji so po Akitobyjevih besedah tako dobri, v skladu pa ob opombi, da so tveganja v mednarodnem okolju povečana, ostajajo pri napovedi, da naj bi se slovensko gospodarstvo letos okrepilo za 4,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se rast umirila na 3,4 odstotka.

Trenutne dobre čase je treba po prepričanju predstavnikov sklada izkoristiti za strukturne reforme, ki so potrebne za dolgoročno izboljšanje blaginje v državi. To je po Akitobyjevih besedah še posebej pomembno v luči izzivov staranja prebivalstva.

V IMF si želijo, da bi država nadaljevala s konsolidacijo javnih financ v smeri strukturne uravnoteženosti. Za to bodo potrebne reforme tako na odhodkovni strani kot pri davkih.

Treba je pospešiti tudi pripravo ukrepov na pokojninskem in zdravstvenem področju, za krepitev produktivnosti pa so po Akitobyjevih navedbah ključni reforma trga dela, zmanjšanje administrativnih bremen, podpora podjetjem pri vlaganjih v raziskave in razvoj ter pospešitev privatizacije za privabitev tujih in domačih naložb.

Vodja misije sklada je povedal, da se je delo na vseh teh področjih začelo, a od države v IMF pričakujejo okrepitev naporov, da ne zamudi trenutno okno priložnosti.

S slovenskimi sogovorniki so predstavniki sklada govorili tudi o dvigu plač v javnem sektorju in nasploh. Glede tega je Akitoby dejal, da je zaposlene treba motivirati tudi na ta način, a je pri tem treba paziti, da rast plač ne preseže rasti produktivnosti.

Glede proračuna v IMF kljub načrtovanemu povečanju odhodkov ostajajo pri oceni, da bi lahko tudi naslednje leto država zabeležila nominalni presežek.

Glede priprave sprememb na pokojninskem področju je Akitoby dejal, da so v beli knjigi, na podlagi katere so socialni partnerji sprejeli izhodišča za pripravo zakonskih predlogov, rešitve, ki jih v skladu lahko podprejo. Ključno se jim zdi dvigniti efektivno upokojitveno starost in s spodbudami doseči, da bodo ljudje delali dlje.

Pri tem je izpostavil vlogo ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvsem za starejše delavce. Trenutne programe je po njegovih besedah treba razširiti, da se doseže dvig stopnje zaposlenosti med starejšimi, ki je še vedno med najnižjimi v EU.

Dotaknil se je tudi vprašanja izseljevanja visoko usposobljenih ljudi in pomanjkanja nekaterih kadrov. Tega vidijo na področjih, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, zdravstvo in med inženirji.

V tej luči v IMF kot pomemben ukrep vidijo prestrukturiranje davkov za znižanje obremenitve dela in povečanje obdavčitve premoženja. Prav tako so z namenom dviga produktivnosti potrebni ukrepi za zmanjšanje strukturne brezposelnosti in vključitev čim več ljudi na trg dela.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je navedla, da ideje, ki jih predlaga IMF, niso nove, država pa se jih zaveda. Zatrdila je, da je Slovenija v zadnjih letih izpeljala kar nekaj strukturnih ukrepov, v trenutnem obdobju rasti pa bi bilo proticiklično delovanje države za nacionalno gospodarstvo prav tako pomembno.

Glede na zastavljene spremembe javnofinančnega okvirja za prihodnje leto ocenjuje, da v 2019 še ne bo prostora za večje strukturne reforme. Je pa ob tem pojasnila, da se ta pogosto uporabljeni pojem ne nanaša samo na javne finance in državo, ampak gre tudi za ukrepe na ravni podjetij v smeri dviga produktivnosti in dodane vrednosti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar