FinD - Novice - Menedžerji s projektom Pogledi do dolgoročne blaginje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.12.2018

Menedžerji s projektom Pogledi do dolgoročne blaginje

Ljubljana, 06. decembra (STA) - Da bi spodbudili razmišljanje in razpravo o potrebnih spremembah v družbi, ki bi omogočile potrebno gospodarsko rast, so v Združenju Manager zasnovali projekt Pogled, namenjen razmisleku o izzivih ekonomske politike in pogledu v prihodnost. V sodelovanju z medijsko hišo Delo so ga predstavili na današnjem dogodku v Ljubljani.

V okviru projekta zainteresirani člani Združenja Manager v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki razmišljajo o scenarijih prihodnjega gospodarskega razvoja, napovedujejo gospodarska gibanja in vrednotijo ekonomske politike v Sloveniji. Svoja prva razmišljanja so zbrali v publikaciji Pogled 2019, ki so jo predstavili na današnjem dogodku.

"Gre za projekt Združenja Manager na pragu njegove 30-letnice, ki jo praznuje prihodnje leto," je povedal odgovorni urednik publikacije Jurij Giacommeli. Namen projekta Pogled je prek ovrednotenja gospodarskih razmer in ekonomskih politik omogočati bolj poglobljeno razpravo in posledično boljše odločanje za materialno blaginjo Slovenije.

Publikacija Pogled 2019 je namenjena predvsem scenarijem prihodnjega gospodarskega razvoja. Njeni avtorji so se naslonili zlasti na demografske projekcije, z njimi pa na razvojni izziv, kako zagotoviti nadaljnje povečevanje blaginje prebivalstva, da bomo lahko dostojno skrbeli za vse več starejših, hkrati pa izboljševali možnosti za mlade, zagotavljali demografsko in socialno stabilnost družbe ter konkurenčne sposobnosti.

Slovensko gospodarstvo, ki je po izvitju iz krize v letu 2015 izjemno pospešilo rast in je bila ta najvišja sredi leta 2017, od tedaj približno stagnira na nespremenjenih ravneh, je povedal ekonomist Velimir Bole. Krčenje v območju evra je medtem bolj intenzivno. Poganja ga predvsem pešanje izvoza, čeprav se tudi pomanjkanje potrebnih delavcev hitro povečuje.

Ob tem je Bole ugotovil, da sicer uspešno okrevanje, ki gre zdaj h koncu, ni omogočilo realizacije celotnih proizvodnih potencialov gospodarstva, ne v Sloveniji in tudi ne v območju evra.

Do cikličnega obrata v gospodarski rasti namreč prihaja v času, ko imajo številna podjetja v sektorju tržnih storitev nezadostno povpraševanje, ali ko pri velikem povpraševanju skorajda ni ponudbe novih stanovanj, čeprav njihove cene rastejo po 30-odstotni stopnji na leto. Tudi sicer je trošenje za trajne dobrine še precej skromno.

Bole je ugotovil, da danes številni analitiki iz ekonomske in akademske stroke svarijo pred novo krizo, ki da je že za vogalom. "Medtem ko ste leta 2008 lahko z lučjo iskali tiste, ki so si upali dvomiti v vzdržno in trajno rast," je dodal.

Od vstopa v EU leta 2004 pa tja do leta 2013 je Slovenija po oceni profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanjega finančnega ministra Dušana Mramorja vodila povsem napačno ekonomsko politiko. Rezultat je bila najprej izguba možnosti zadolževanja države v sili, ki smo jo imeli ob začetku krize, in posledično nižja raven BDP, kot bi jo lahko imeli.

Ključna razvojna posledica napak tega obdobja je po Mramorjevi oceni, da je imela država manj razpoložljivih proračunskih sredstev za kritje izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. In prav hitro staranja prebivalstva izpostavlja publikacija Pogledi 2019 kot enega najpomembnejših dolgoročnih izzivov Slovenije.

"Pokojninski sistem, tak, kot je, je nevzdržen," je potrdil Mramor. Potrebne so strukturne reforme, vendar sam dvomi v takšne spremembe pokojninskega sistema, s katerimi bi malo znižali pokojnine in povečali delež, ki ga z dodatnim pokojninskim zavarovanjem k pokojnini prispeva vsak sam.

"Predstavljajte si, da je tretjina prebivalcev upokojencev in vsi ti upokojenci so volivci," je dejal Mramor in vprašal, kdo bi v takih razmerah začel rezati pokojnine. "To bi po mojem mnenju povzročilo nezadovoljstvo v družbi, politično nestabilnost," je dejal.

A če bi želeli ohraniti obstoječi pokojninski sistem in ohraniti delež sredstev za javne pokojnine na ravni iz leta 2016, bi moralo slovensko gospodarstvo dosegati rast produktivnosti v višini deset odstotkov letno. "To je nedosegljivo," je ocenil Mramor. V obdobju do leta 2060 je namreč predvidena rast produktivnosti v višini okoli dveh odstotkov letno.

Zato predlaga takšne spremembe, ki bi omogočile zviševanje zaslužka in stopenj zaposlenosti starejših prebivalcev, denimo s sprostitvijo dela upokojencev, ne da bi jim odvzeli pokojnino. Predlaga tudi ustrezno aktivno politiko zaposlovanja, bolj pravično politiko socialnih transferjev ter ureditev trga dela v smeri varne prožnosti ter povišanje zahtevanih pogojev za upokojitev. "Mislim, da je čisto normalno, da se starost za upokojitev zviša s 65 na 67 let," je dejal. Po drugi strani bi morali sprejeti takšne ukrepe, da bi mladi hitreje prihajali na trg dela.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar