FinD - Novice - Postopno povečanje proračuna za kulturo in ureditev položaja samozaposlenih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.8.2018

Postopno povečanje proračuna za kulturo in ureditev položaja samozaposlenih

Ljubljana, 20. avgusta (STA) - Bodoča vladna koalicija načrtuje dvig proračunskih sredstev za kulturo in nov Nacionalni program za kulturo (NPK). Po informacijah STA se obeta še nova krovna zakonodaja ter ureditev položaja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. Med ukrepi, zapisanimi v koalicijski pogodbi, bo predvidoma tudi ničelni davek na knjigo.

V Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, pozdravljajo nekatere napovedane ukrepe, ki "vsekakor predstavljajo dobro izhodišče za razvoj kulture". Še posebej spodbudno se jim zdi, kot je za STA poudarila predsednica Jadranka Plut, da so kot samostojno vprašanje izpostavljeni samozaposleni v kulturi in nevladni sektor.

"Asociacija nekatere med ukrepi že nekaj časa poudarja kot prioritetne in res je nujno, da se začne pripravljati reforme. Strinjamo se, da je v krovno zakonodajo treba vpisati nevladne organizacije, da je treba zagotoviti višja sredstva za nevladni sektor in da je treba sprejeti področno strategijo nevladnega sektorja," je poudarila predsednica Asociacije. Ključno se ji zdi zvišanje sredstev za kulturo, "kajti razporejati sedežni red na Titaniku, vemo, kam nas lahko pripelje".

Med izzivi povečanje proračuna za kulturo in stabilno financiranje

Ukrep, ki naj bi ga uresničila bodoča vlada Marjana Šarca, je namreč postopen dvig sredstev za kulturo s ciljem do konca mandata doseči vsaj 0,5 odstotka BDP. S tem bi se približali ravni iz leta 2009, ko je proračun za kulturo znašal dobrih 214 milijonov evrov, zdajšnji pa znaša 164 milijonov evrov. Bodoča koalicija se je med drugim v želji za stabilno financiranje kulturnih, javnih zavodov in nevladnih organizacij zavzela tudi za sprejem zakona o t. i. kulturnem evru, za nov NPK do leta 2020 in novo zakonodajo.

Plutova je ob tem opozorila, da morata biti tako NPK kot krovna zakonodaja sprejeta s konsenzom in upoštevanjem tistih, ki kulturo ustvarjajo. "Naj se sistemsko in zakonsko uredi dialog in zagotovo je to pot, ki nas bo pripeljala tudi do širšega skupnega razumevanja kulture in s tem do ključnih celostnih reform in dokumentov," je dodala.

Položaj nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi naj bi urejala strategija

S sprejetjem področne strategije razvoja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi namerava nova vlada urediti njihov položaj. V krovno zakonodajo nameravajo zapisati usklajeno definicijo poklicnih nevladnih organizacij. Zagotovili naj bi samostojno proračunsko postavko za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi v proračunu ministrstva za kulturo in podvojitev sredstev do leta 2020.

Na področju samozaposlenih v kulturi nameravajo poskrbeti za zdravstveno varstvo z bolniškim dopustom vsaj od četrtega dne naprej, ukiniti cenzus, okrepiti štipendijsko politiko, uvesti karierno dinamiko, zagotoviti ponovno vzpostavitev izjemnih pokojnin ter poskrbeti za vključevanje samozaposlenih v različne priložnosti skozi izvenproračunska sredstva.

Med samozaposlenimi v kulturi je stanje že vrsto let zaskrbljujoče in na tem področju je treba po besedah Plutove doseči preboj. Bolniški dopust je po njenih besedah vsekakor dobro izhodišče, saj predstavlja izenačitev pri nekaterih socialnih pravicah. V tem okviru pa je treba misliti tudi na čas samozaposlenih, ko preidejo v pokoj, in urediti tudi izjemne pokojnine.

Pri Asociaciji se strinjajo, da je treba štipendijsko politiko nujno finančno okrepiti in jo urediti bolj celostno ter da je treba cenzus ukiniti, saj "ne služi ničemer drugemu kot kaznovanju kreativnosti in poslovne uspešnosti".

A predsednica Asociacije se boji, da lahko vse skupaj "ponovno ostane le nabor dobrih idej", če ne bo mesta ministra ali ministrice za kulturo zasedla operativna oseba, ki ima izkušnje, se spozna na zakonodajo, razume potrebe kulturnikov in ki ji tudi kulturniki zaupajo.

Ničelni davek na knjigo mora najprej omogočiti davčna zakonodaja na ravni EU

Zaradi ključne vloge knjige pri razvoju in ohranjanju slovenskega jezika namerava bodoča vladna koalicija za kakovostno leposlovno in znanstveno knjigo ter leposlovne in znanstvene revije omogočiti ničelno stopnjo DDV, hkrati pa tudi za elektronsko knjigo in revije.

Do pobud za odpravo davka na knjige v preteklih letih država ni imela posluha, zato se lahko po besedah direktorice Javne agencije za knjigo RS Renate Zamida zgodi, da bo "še naprej ostala mrtva točka na papirju". Kot je ocenila za STA, je navedba, da nameravajo omogočiti ničelno stopnjo DDV, zelo pavšalna, saj jo mora najprej omogočiti davčna zakonodaja na ravni EU, nato je na potezi Slovenija, kjer so e-knjige, časopisi in periodične publikacije obdavčene po najvišji, 22-odstotni stopnji, za tiskane različice pa se plačuje 9,5-odstotni davek.

Lani je Evropski parlament izglasoval spremembo pravil o znižanih stopnjah DDV, ki državam omogoča, da obdavčitev e-knjig izenačijo z obdavčitvijo tiskovin, kar pomeni vse do ničelne stopnje. A direktiva še ni stopila v veljavo, saj dogovora med članicami unije ni. "Tudi naša finančna ministrica je bila lani do te spremembe skeptična, upam, da bo njen naslednik drugačnega mnenja," je dodala.

Če bo nova vlada uspela uveljaviti pobudo, "bi bila to v sušnih časih za založništvo dragocena spodbuda za vso knjižno verigo in eden redkih 'kulturnih' ukrepov zadnjih let, ki ne bi bil zgolj simbolne narave", je prepričana Zamida. Zavzema se tudi, da bi ukrep zaobjel vse tiskane (in elektronske) publikacije z isbn oznako, brez delitev na kakovostne, znanstvene in po možnosti še kakšne. Upa še, da bo nov minister "avtonomen, odločen in pripravljen biti boj za kulturo s svojim kolegom na financah".

Med načrti bodoče vladne koalicije tudi prenova medijske zakonodaje

Bodoča vladna koalicija namerava pripraviti tudi pripraviti novo medijsko zakonodajo in urediti medijski prostor. Neodvisnost medijev bi okrepila z uvedbo novih oblik organiziranja medijev, kot so kooperative, delavski prevzemi medijskih hiš in druge oblike sodelovanja skupnosti pri delovanju medijev.

Predvideva se tudi posodobitev upravljanja RTVS s krepitvijo vloge zaposlenih in javnosti. Ob tem bi izvedli še reformo državnega subvencioniranja medijskih vsebin z večjim javnim nadzorom nad postopki razdeljevanja in preusmerjanjem sredstev k neposrednim ustvarjalcem vsebin.

Da je prenova medijske zakonodaje nujna sicer že dlje časa opozarjajo novinarske organizacije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar