FinD - Novice - Ob spoštovanju fiskalnega pravila iskanje načina za razbremenitev plač
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.8.2018

Ob spoštovanju fiskalnega pravila iskanje načina za razbremenitev plač

Ljubljana, 20. avgusta (STA) - Peterica strank, ki je skupaj z Levico uskladila koalicijsko pogodbo, na fiskalnem področju napoveduje sledenje vzdržnosti javnih financ in fiskalnemu pravilu, v tem okviru pa med drugim omenja željo po davčni razbremenitvi plač in večjo obremenitev delodajalcev s prispevki. Pri upravljanju državnih naložb napovedujejo prevetritev strategije.

Javnofinančna vzdržnost ostaja primarna naloga

Glavni vodili koalicije pri vodenju javnih financ bosta javnofinančna vzdržnost in upoštevanje fiskalnega pravila. Nova vlada bi najprej preverila sprejeti proračun za leto 2019 in ga prilagodila skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe.

Javnofinančna vzdržnost je v kontekstu pakta za rast in stabilnost in s sprejemom fiskalnega pravila v ustavi samoumevna, je za STA pojasnil Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete in poudaril, da bi bilo odstopanje od tega tvegano. Stroški zadolževanja bi namreč lahko hitro narasli, še posebej v prihodnjih letih, ko bo ECB dvigovala obrestne mere in zmanjševala obseg obveznic.

Polančev kolega Marko Jaklič je medtem za STA izpostavil, da mora biti proračun predvsem takšen, da bodo v času relativno visokih stopenj gospodarske rasti v njem presežki, ki bodo omogočali večje zadolževanje v času krize. Fiskalno pravilo je treba zato po njegovem prepričanju strogo upoštevati in Jaklič upa, da bo tudi EU v okviru evropskega procesa nadzora javnofinančnih politik do Slovenije rigorozna.

Koalicijske stranke nameravajo pospešiti tudi aktivnosti in pripravo projektov za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive. Učinkovito črpanje je nekaj, kar bi morali pričakovati od vsake racionalne vlade, ki želi povečati blaginjo državljanov, je načrte pospremil Polanec.

Podpora davku na nepremičnine, želja obvezna udeležba delavcev pri dobičku

Koalicija naj bi si zadala spremembo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in sprejem zakona o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. To je po Polančevih ocenah do določene mere smiselno. "Pomembno se je zavedati, da je za preživetje družb pomembno, da je ta participacija omejena. Sicer bi lahko prihajalo do ohranjanja delovnih mest neodvisno od produktivnosti," opozarja ekonomist. Dodaja, da je udeležba delavcev pri dobičku že stimulirana z nižjo obdavčitvijo, zato ni očitno, da je sprememba potrebna.

Jaklič medtem ocenjuje, da je to neumnost, z njim pa se strinja še en ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Kovač. Jaklič je pojasnil, da se s tem dejansko povečuje obdavčitev dobička, saj gre za prisilo, hkrati pa je poudaril, da se da dobiček kot računovodsko kategorijo "kreativno" in zakonito prilagajati. "Predvidevam torej, da bodo imela v prihodnosti podjetja v Sloveniji manj prikazanega dobička," je ocenil. Kovač je medtem morebitno obvezno delitev dobička za STA označil celo za "popolno norost".

Koalicija namerava poleg tega uvesti davek na nepremičnine in premoženje, ki bi bolj obdavčil lastnike več in večjih nepremičnin. Ta je, tako Polanec, eden najbolj nujnih ukrepov, saj omogoča prerazdeljevanje premoženja (in ne le dohodkov) in zmanjšuje premoženjsko neenakost.

Tudi Jaklič je to označil za pozitivno. Višje bi morali po njegovem mnenju obdavčiti nepremično premoženje, v katerem zavezanec ne biva in ga npr. oddaja, še posebej visoko pa tiste nepremičnine, ki so prazne in klavrno propadajo. S tem bi stimulirali njihovo prodajo in dosegli pozitivne učinke na gospodarstvo, proračun ter celotno družbo.

Za razbremenitev plač večja obremenitev podjetij?

V koalicijsko pogodbo naj bi med ukrepi zapisali uvedbo davčne olajšave v višini do petih odstotkov letne dohodninske osnove posameznika za sredstva, vložena v področja kulture, športa, zdravja in obrtniških del na podlagi tehnološke nadgradnje programa "preveri račun". Spodnjo mejo davka od dohodka pravnih oseb, ki ga te plačajo državi, želijo postaviti pri petih odstotkih. Uvesti želijo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, osebne prihodke iz rent in kapitala pa vključiti v osnovo za odmero dohodnine.

V skladu z javnofinančnimi možnostmi želijo znižati obremenitev plač z dohodnino, pri tem pa naj bi puščali dve možnosti, kako to storiti - ali z dvigom splošne dohodninske olajšave ali morebitnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede, pri čemer naj bi predlog pripravili na podlagi pripravljene strokovne analize celotnega dohodninskega sistema in z njim povezanih področij.

Kot pravi Polanec, dohodninske olajšave pogosto zapletajo določanje dohodnine za finančno upravo. Prednost predloga je, da se sredstva alocirajo v skladu z željami posameznikov in ne le ministrstev. Tudi Jaklič se s tem po njegovih besedah splošno napisanim ciljem strinja, prav tako Kovač.

Postavljanje meje davka od dohodka pravnih oseb pa se medtem Polancu ne zdi smiselno. Prenos izgub stimulira podjetja, da investirajo v nepovratne stroške (npr. razvoj produktov pred začetkom prodaje), s čimer se spodbuja razvoj. Stroške razvoja bi s tem ukrepom efektivno povečali, navaja. Tudi Kovaču se zdi tak ukrep škodljiv, saj bi najbolj prizadel najbolj vitalen del gospodarstva, torej podjetja, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj. Jaklič medtem meni, da kakšnega posebnega učinka tega niti ne bo, če bodo drugi deli davčnega sistema delovali.

S ciljem približevanja obremenitve za delodajalce in delojemalce želijo postopoma dvigniti prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce, in sicer do konca mandata s trenutnih nekaj manj kot devet odstotkov po 0,8 odstotne točke na leto.

To bi pomenilo veliko povečanje obremenitev, saj naj bi se prispevne stopnje dvignile s sedanjih 16,1 na 19,3 odstotka, opozarja Polanec. "To bo kar pomemben šok za delodajalce, saj se bi stroški dela v štirih letih zvišali za tri odstotke. Tak ukrep ne bo brez posledic v obliki znižanja zaposlenosti," meni. "Res pa je, da bi zdravstvu koristilo povečanje sredstev in v dvigu prispevkov vidim edini način za dodatna sredstva, ki bi omogočila bistveno odpravljanje čakalnih vrst," pravi Polanec.

Jaklič je pristavil, da gre še za eno obremenitev za delodajalce in da je to zelo slabo ter kaže, da nastajajoča koalicija ničesar ne razume. Težave pokojninskega in zdravstvenega sistema je treba po njegovem prepričanju reševati z drugimi prijemi. Kovač je medtem opozoril, da bi pred vsako uvedbo katerekoli davščine oz. nove obremenitve gospodarstva vedno morali opraviti temeljito analizo s simulacijo vseh možnih ekonomskih učinkov.

Obeta se prevetritev strategije upravljanja državnih naložb

Da bi povečali učinkovitost ter donosnost državnega premoženja, nameravajo koalicijski partnerji prevetriti strategijo upravljanja državnih naložb. Ta bi morala, kot se strinjajo, poleg dobičkonosnosti zasledovati tudi socialne in okoljske cilje, skladen regionalni razvoj ter vpliv na zaposlenost.

Za Polanca je ta ukrep zelo sporen. Država bi morala, če že ima lastnino, slediti zgledu Norveške in oblikovati sklad (angl. Sovereign fund) in ga upravljati z razpršitvijo lastništva ter tako zmanjšati tveganje, povezano s posameznimi naložbami," ocenjuje in dodaja, da bi dodajanje drugih ciljev samo zapletlo sistem upravljanja, saj bi bilo treba potrebne cilje kvantificirati. "Menim, da je bolje imeti ustrezno področno zakonodajo s področja okolja, regionalni razvoj in zaposlovanje," je dodal.

Pri tem mu je pritrdil Jaklič, ki se sicer zavzema za čim manj državnega lastništva v gospodarstvu. Kovač medtem ne razume, kako naj bi te socialno-okoljske kriterije merili in kdo naj bi o tem odločal. Trenutni sistem z donosnostjo kot glavnim merilom je po njegovem prepričanju edini pravi.

Koalicija želi preučiti tudi smotrnost prenosa Slovenskega državnega holdinga pod pristojnost ministrstva za gospodarstvo, z argumentom, da je bila večina podjetij že finančno prestrukturirana in zdaj sledi faza v smeri poslovnega prestrukturiranja. V koalicijsko pogodbo naj bi zapisali tudi zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja osebne odgovornosti nadzornikov, pa tudi napoved sprejema zakona o reviziji projektov sistemskega pomena, ki je v iztekajočem se mandatu zaradi številnih odprtih vprašanj obstal v parlamentarnem postopku.

Polanec meni, da je sedanja ureditev ustrezna, saj jasno razmejuje državo in upravljanje. Takšne spremembe povečujejo neposreden vpliv politike in postavljajo pod vprašanje neodvisnosti nadzornikov. "Osebna odgovornost ob večjem vplivu države se zdi inherentno napačna izbira," je prepričan ekonomist. Nesmiseln se medtem ta predlog zdi Kovaču in Jakliču.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar