FinD - Novice - Propad banke Lehman Brothers pred desetletjem sprožil veliko finančno krizo in recesijo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.8.2018

Propad banke Lehman Brothers pred desetletjem sprožil veliko finančno krizo in recesijo

New York, 18. avgusta (STA) - Pred desetimi leti 15. septembra je v ZDA ugledna in starodavna investicijska banka Lehman Brothers razglasila do takrat največji stečaj v zgodovini. S tem se je uradno začela velika finančna kriza, ki je zajela ves svet, čeprav je tlela že nekaj mesecev prej z začetkom kopičenja nedonosnih hipotekarnih posojil.

Februarja 2008 je v živo blato prevelike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi drugorazrednih hipotek, ki so nekaj let prej poganjale visoke dobičke velikih finančnih ustanov, padla investicijska banka in borzno-posredniška hiša Bear Stearns, ki pa jo je s prevzemom rešila banka JP Morgan Chase, in to skoraj za ceno lastnega preživetja. Izbruh krize je bil tako odložen do jeseni tega leta.

Lehman Brothers je imela korenine v špeceriji nemškega priseljenca v Alabami Henryja Lehmana leta 1844, šest let pozneje pa je skupaj z bratoma Emanuelom in Mayerjem ustanovil banko Lehman Brothers, ki je rasla in preživela številne izzive, od stečaja ameriških železnic v 19. stoletju, preko prve svetovne vojne, velike depresije, druge svetovne vojne ter vse druge krize do leta 2008.

Ko je banka 15. septembra 2008 razglasila stečaj, je imela uradno 639 milijard dolarjev premoženja in 619 milijard dolarjev dolga ter bila četrta največja investicijska banka v ZDA s 25.000 zaposlenimi po svetu, zaradi česar je bil njen stečaj največji v zgodovini. Za propad si je kriva sama, ker je v času napihovanja nepremičninskega balona sama močno pihala vanj z odkupovanjem hipotekarnih bank in hipotekarnih posojil ter s predelavo teh v vrednostne papirje, ki jih je nato prodajala naprej.

Dobički so bili od leta 2004 do leta 2007 rekordni in delnica Lehman Brothers se je februarja 2007 podražila na 86,17 dolarja, nato pa se je končalo. Američani niso bili več sposobni odplačevati drugorazrednih hipotek, ki so jih najemali na veliko ob pogodbah, kjer je z velikimi črkami pisalo o ničodstotni obrestni meri, na drobno pa, da se bo ta čez nekaj mesecev sprevrgla v 20, 30 ali več odstotkov.

Cene nepremičnin so takrat rasle tako hitro, da se s tem ni skoraj nihče obremenjeval. Propadanje hipotek je razvrednotilo vrednostne papirje, oblikovane na njihovi podlagi, in vse mogoče druge izvedene finančne instrumente, ki so sloneli na teh hipotekah, lovke so segle naprej po bankah in izbruhnila je kriza. Oktobra 2008 je šlo v nič 10.000 milijard dolarjev papirnatega in pravega premoženja.

Delnice Lehman Brothers so prvi teden septembra 2008 padle za 77 odstotkov, glavni izvršni direktor Dick Fuld je skušal pripeljati na pomoč Korejsko razvojno banko, ki se je hitro umaknila, nato pa so še propadli pogovori o prodaji Lehmana britanskemu Barclaysu in Bank of America. Stečaj je pretresel finančne trge in politiko ter obubožal milijone Američanov.

Bank of America je na dan stečaja Lehmana kupila Merrill Lynch, republikanska vlada predsednika Georga Busha mlajšega pa je skupaj s kongresom priskočila na pomoč z milijardami dolarjev. Centralna banka Federal Reserve je začela nižati obrestne mere in jih je do konca leta spravila na praktično ničlo, kar ni bilo dovolj in je uvedla še t.i. politiko kvantitativnega sproščanja, to je preplavljanja trgov s prepotrebno likvidnostjo. Bilanco, ki se je s tem vmes napihnila na vse do 4500 milijard dolarjev, zmanjšuje šele sedaj.

Politika metanja denarja v velike banke se je nadaljevala tudi pod demokratom Barackom Obamo, ki pa je obenem od kongresa zahteval reforme. V okviru celovite reforme Frank-Dodd so bankam omejili pravico do finančnih špekulacij s sredstvi strank, omejili so nagrade za direktorje, ki vodijo banke v propad, ustanovili urad za zaščito potrošnikov, na svetovni ravni pa je skupina G20 ustanovila svoj globalni odbor za finančno stabilnost, ki preži na zametke velikih sistemskih težav.

Kriza je bila tako velika, da je okrevanje po njej najdaljše v zgodovini. V polnosti je gospodarstvo zadihalo šele ob koncu Obamovega drugega mandata, tako da si lahko zasluge sedaj lasti predsednik Donald Trump, ki gospodarstvu vceplja dodatne steroide z davčnimi olajšavami, odpravo regulacij in napadi na centralno banko, naj preneha z višanjem obrestnih mer.

Proračunski primanjkljaj ZDA je leta 2009 in potem še nekaj let presegal 1000 milijard dolarjev na leto, leta 2016 pa se znižal na znosnih 580 milijard. Trumpove davčne olajšave bodo primanjkljaj prihodnje leto spet dvignile nad 1000 milijard, javni dolg pa je skočil na 21.000 milijard dolarjev.

Desetletje po veliki krizi s propadom Lehman Brothers je največja nevarnost za ameriško in svetovno gosppodarstvo, ki trenutno lepo rasteta, po prepričanju ekonomista univerze Harvard Kena Rogoffa nevzdržna raven dolgov. Globalni dolg (javni in zasebni) trenutno znaša 240.000 milijard dolarjev, celoten svetovni BDP pa je letos ocenjen na 87.000 milijard dolarjev. Vse več je zadolževanja, toda ne pri bankah, temveč z izdajami državnih obveznic.

Centralna banka v ZDA počasi zvišuje obrestne mere in si ustvarja rezervo za posredovanje v prihodnji krizi, vendar pa s fiskalne strani ne bo pomoči, ker bo proračunski primanjkljaj previsok. Trump trdi, da bo vse uredil s svojo carinsko politiko, ki je poleg velikega dolga ena od najbolj očitnih groženj svetovnemu gospodarstvu. Svet je vse bolj globaliziran, regulacije in nadzor pa ostajajo večinoma lokalna pristojnost.

Propad banke Lehman Brothers je pokazal na vse pomanjkljivosti sistema in potrebne protiukrepe. Banke morajo imeti več rezervnega kapitala, zadostno likvidnost, preglednost poslovanja in ustrezno oceno tveganj, sistemsko in posamično odgovornost za tveganja in ustrezno ne preveliko izpostavljenost.

Potrebne so ustrezne regulacije na brzdanje nagona po brezobzirni gonji po dobičku. Ameriški kongres je maja omilil regulacije, ki so bile sprejete z reformo Frank-Dodd, podobno pa je storila tudi Federal Reserve, kar bi lahko prav tako vodilo v nove težave.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar