FinD - Novice - Višegrajska skupina na srečanju tudi o skupni kmetijski politiki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.8.2018

Višegrajska skupina na srečanju tudi o skupni kmetijski politiki

Bratislava/Ljubljana, 16. avgusta (STA) - Ministri za kmetijstvo višegrajske skupine (Slovaška, Poljska, Madžarska, Češka) ter Slovenije, Hrvaške, Bolgarije in Romunije so se v sredo v Oponicah sestali na prvem srečanju pod slovaškim predsedovanjem. Rdeča nit srečanja so bile spremembe skupne kmetijske politike, področje biogospodarstva in preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks.

Srečanja se je iz Slovenije udeležila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, ki se je danes udeležila tudi odprtja 45. kmetijskega sejma Agrakomplex v Nitri.

Strniša se je v razpravi na zasedanju ministrov najprej dotaknila razprave o novi definiciji "pravega kmeta", ki bo v veliki meri nadomeščala sedanjo definicijo "aktivnega kmeta". Za Slovenijo je po njenih besedah pomembno, da bi bile podpore skupne kmetijske politike v bodoče bolj ciljno naravnane, so sporočili z ministrstva.

"Pomemben element tega je nedvomno, da bi si želeli, da podpore pridobijo le kmetje in tisti, ki zemljo dejansko obdelujejo. Slovenija si želi čim več prožnosti pri podrobnejši opredelitvi na ravni države, da bomo pravega kmeta lahko definirali v luči nacionalne opredelitve, zakonodaje in razumevanja ter seveda ob upoštevanju podatkov, s katerimi razpolagamo," so poudarili.

Tudi vprašanje določitve stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za razvoj podeželja je državna sekretarka izpostavila kot pomembno politično vprašanje, povezano tudi z vprašanjem samega obsega sredstev za razvoj podeželja.

Slovenija je že večkrat izpostavila zavzemanje za povečanje obsega sredstev za to področje, saj meni, da je 15-odstotno znižanje nesprejemljivo za področje izvajanja skupne kmetijske politike, ki zlasti naslavlja strukturne probleme kmetijstva in podeželja. Tudi zvišanje stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za EU za razvoj podeželja po mnenju Slovenije ni ustrezen korak za pokrivanje nastale proračunske luknje.

Strniša je pri vprašanju o novem sistemu krizne rezerve izpostavila, da je bila Slovenija med državami, ki so se zavzemale za poenostavitev izvajanja. V tem kontekstu predlog, po katerem bi se zbrana sredstva prenašala med leti, lahko podpremo kot korak v pravo smer, ki bo tudi zagotovil, da bodo tako zbrana sredstva dejansko na voljo kmetom v času kriz.

V okviru razprave o spodbujanju biogospodarstva ter s tem povezanimi raziskavami je državna sekretarka izpostavila gozdarstvo in predelavo lesa kot posebno prioriteto. Poleg tega bi bilo treba več pozornosti nameniti prilagajanju na podnebne spremembe ter povečanju konkurenčnosti in produktivnosti kmetijstva, tudi s spodbujanjem digitalizacije kmetijstva.

Zaradi vse večjih pričakovanj potrošnikov bo v bodoče treba nameniti še več pozornosti trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter vložiti dodatne napore v raziskave in razvoj sredstev, ki bodo manj škodljiva za ljudi in okolje, razvijati nove pristope pri zatiranju škodljivcev, zagotoviti boljše izobraževanje pridelovalcev in ustrezno informirati javnost o prednostih in tveganjih, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Državna sekretarka je na srečanju podprla pripravljeno skupno izjavo o predlagani evropski direktivi o nepoštenih trgovinskih praksah. Po njeni oceni bo skupna izjava in v njej izpostavljene zahteve dala nov zagon in podporo pogajanjem o sprejemu direktive na ravni EU.

"Čeprav direktiva uvaja le minimalne skupne standarde za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks, je to uspeh za države, ki si prizadevajo za zakonsko ureditev na ravni EU, med njimi je tudi Slovenija, in jasen politični signal za preprečevanje takih praks," so zapisali na ministrstvu.

Sprejem direktive na ravni EU bo okrepil tudi izvajanje nacionalnih predpisov za preprečevanje takih praks v državah članicah. Strniška je izpostavila tudi vse zakonodajne spremembe, ki jih je Slovenija pripravila na tem področju, nazadnje februarja, ko je državni zbor potrdil spremembe zakona o kmetijstvu, ki zdaj omogoča boljši nadzor in kaznovanje nepoštenih trgovinskih praks.

Ministri so si tudi izmenjali informacije o posledicah suše v kmetijstvu v svojih državah.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar