FinD - Novice - Na ministrstvu za finance zadovoljni z odločitvijo Evropske komisije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.8.2018

Na ministrstvu za finance zadovoljni z odločitvijo Evropske komisije

Ljubljana, 10. avgusta (STA) - Na ministrstvu za finance so zadovoljni z odločitvijo Evropske komisije, ki je sledila predlogu Slovenije glede spremembe zavez za prodajo NLB. Slovenija mora do konca 2018 prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostanek do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca 2019. Obenem so v odločbi določeni tudi novi izravnalni ukrepi.

Odločitev Evropske komisije je sicer po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Gorazda Renčlja še povsem sveža, na ministrstvu pa naj bi jo po ustaljenih kanalih dobili v najkrajšem možnem času, a na podlagi doslej dostopnih podatkov in objavljenega sporočila za javnost Evropske komisije je po ocenah finančnega ministrstva pričakovana in pomeni potrditev dogovora, ki so ga dosegle strokovne službe generalnega direktorata komisije za konkurenco in ministrstva za finance, sredi julija pa ga je potrdila tudi vlada.

"Na ministrstvu smo z odločitvijo komisije zadovoljni, ker zagotavlja uresničitev temeljnih ciljev, ki smo jima vseskozi sledili: ohranitev NLB kot mednarodne finančne institucije regionalnega pomena ter izvedbo prodajnega postopka na način, ko kupnino in s tem optimizacijo vračila vložka davkoplačevalcev določajo zgolj tržni pogoji," je odločitev v sporočilu za javnost komentirala ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman.

Renčelj je ministrico v izjavi za medije dopolnil z besedami, da je odločitev komisije pomembna, ker "nas vrača trdno na polje pravne gotovosti". Komisija je namreč z odločitvijo spet potrdila, da je dokapitalizacija banke s konca leta 2013 skladna s pravili EU o državnih pomočeh.

"Ne gre samo za položaj Slovenije kot članice, ki spoštuje dane zaveze, gre tudi za to, da je pravna gotovost pomembna za banko, njeno redno poslovanje in predvsem za izvedbo prodajnega postopka," je povedal Renčelj.

Na ministrstvu so spomnili, da v skladu z novo odločitvijo komisije ostajata v veljavi tako zaveza prodaje 75-odstotnega deleža države v NLB kot tudi model privatizacije po metodi javne ponudbe delnic, ki vodi k razpršenemu lastništvu z državo kot največjim lastnikom z deležem 25 odstotkov plus ena delnica, pri čemer skladno s strategijo upravljanja državnih naložb noben drug lastnik ne sme preseči državnega deleža. Nova sta torej le roka, potem ko je vlada lani prodajo ustavila.

Ob tem je Renčelj spomnil, da je odstop od 100-odstotne prodaje državnega deleža v banki v podobnih postopkih državne pomoči "prej izjema kot pravilo".

Sprememba prodajne zaveze po navedbah ministrstva omogoča tudi, da lahko veljati začne nedavno sprejeti zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki je namenjen preprečitvi tako negativnega finančnega vpliva odločitev hrvaških sodišč na Hrvaškem za NLB kot negativnih učinkom postopkov na Hrvaškem na ceno banke v prodajnem postopku. Sloveniji bo to omogočilo optimizacijo kupnine od prodaje treh četrtin banke.

Pri tem kot zelo pomembno izpostavljajo, da je Evropska komisija v današnji odločitvi po informacijah ministrstva potrdila stališče Slovenije, da nadomestilo finančnih posledic banki po omenjenem zakonu ne vsebuje elementov državne pomoči. Negativne finančne posledice, ki jih ima NLB zaradi prisilne izpolnitve pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, bo sicer nadomestil sklad za nasledstvo. Zakon bo začel veljati po objavi naznanila o odločitvi Evropske komisije v uradnem listu, to pa bi se lahko po Renčljevih besedah zgodilo že v začetku naslednjega tedna.

Na ministrstvu so spomnili še, da je Evropska komisija v okviru današnje odločitve prilagodila tudi katalog izravnalnih ukrepov, ki zaradi podaljšanja roka privatizacije še naprej veljajo tako na področju korporativnega upravljanja banke kot tudi na področju preprečevanja izkrivljanja konkurence na trgu zaradi državne pomoči. Končni nabor teh ukrepov je ministrstvo uskladilo z NLB, potrdila pa ga je tudi vlada.

Nabor teh izravnalnih ukrepov je po Renčljevih pojasnilih bistveno krajši od tistega, ki je veljal doslej. To je, tako Renčelj, ključno za banko, ki bo po letih strogega režima prestrukturiranja lažje zadihala, to pa se bo zgodilo še pred samo prodajo, na katero bo tako še bolje pripravljena. Med izravnalnimi ukrepi komisija npr. ne omenja več prodaje bank iz skupine NLB v državah nekdanje Jugoslavije, kar bo banki omogočilo, da ostane močan regionalni igralec in kar je bil ves čas cilj Slovenije.

Današnja odločitev komisije po navedbah ministrstva pomeni, da se lahko priprave na prodajni postopek, ki jih je Slovenski državni holding že začel, nadaljujejo.

Glede na izkušnje in politično občutljivost vprašanja sicer v javnosti še vedno obstaja dvom o tem, ali bo postopek prodaje največje slovenske banke res izpeljan do konca. V primeru, da Slovenija do konca tega leta ne bi prodala vsaj 50 odstotkov NLB, bi bil imenovan skrbnik za odprodajo, ki bi prevzel postopek. Tega bi v tem primeru predlagala Slovenija, potrditi pa bi ga morali v Bruslju.

Če Slovenija ob takšnem scenariju skrbnika ne bi predlagala, pa bi bile najverjetneje odprte spet vse tri možnosti - bodisi nova pogajanja s komisijo, bodisi enostranska odločitev Bruslja o prodaji banke, ali pa odločitev komisije o nezakoniti državni pomoči, kar bi pomenilo, da bi jo NLB morala vrniti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar