FinD - Novice - Za Slovenijo nepremičnini, ki jih zahteva Vojvodina, last Slovenije oz. fizične osebe
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

1.8.2018

Za Slovenijo nepremičnini, ki jih zahteva Vojvodina, last Slovenije oz. fizične osebe

Ljubljana, 01. avgusta (STA) - Stališče Slovenije je, da sta nepremičnini, ki jih zahteva Vojvodina, v skladu z notranjo in mednarodno pravno ureditvijo v lasti republike Slovenije oziroma fizične osebe, so danes odgovorili na ministrstvu za zunanje zadeve na torkova vprašanja STA v zvezi z zahtevami Vojvodine po vrnitvi dveh nepremičnih v Sloveniji.

Kot so še dodali na MZZ, je ministrstvo seznanjeno s srbskimi stališči, da naj bi nepremičnini na Bledu in v Radovljici pripadali Srbiji oziroma njeni avtonomni pokrajini Vojvodini, ne razpolagajo pa z informacijo o morebitnih začetih sodnih postopkih. Pojasnili so tudi, da avtonomna pokrajina Vojvodina ni pogodbenica sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001.

Nepremičnino na Bledu, ki je bila pred razpadom takratne Jugoslavije v družbeni lasti, je pred slovensko osamosvojitvijo uporabljala JLA, po njej pa je prišla v uporabo ministrstva za obrambo. V skladu z določbami sporazuma o vprašanjih nasledstva je prešla v last Slovenije, v lasti katere je še danes. Nepremičnina v Radovljici je v lasti fizične osebe, so še pojasnili na MZZ.

Novosadski Dnevnik je v torek poročal, da vojvodinska lokalna vlada vztraja pri vrnitvi nepremičnin, ki jih je avtonomna pokrajina imela v lasti na Hrvaškem in v Sloveniji v času nekdanje SFRJ. Gre za vilo in počitniško naselje na Hrvaškem ter vilo Vojvodina na Bledu in trisobno stanovanje v Radovljici.

Blejska vila Vojvodina je velika 186 kvadratnih metrov, stanovanje v Radovljici pa 76,65 kvadratnih metrov.

Vse objekte je po poročanju hrvaškega novičarskega portala N1 do razpada Jugoslavije uporabljala Vojvodina, zadnjih 25 let pa niso več v njenem lastništvu.

Sporazum o nasledstvu je peterica naslednic nekdanje SFRJ - Slovenija, Hrvaška, BiH, takratna ZR Jugoslavija in Makedonija - podpisala 29. junija 2001 na Dunaju, v veljavo pa je stopil 2. junija 2004, potem ko ga je kot zadnja ratificirala Hrvaška. Glavni cilj sporazuma je ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami glede vprašanj nasledstva po nekdanji skupni državi, skladno s pravili mednarodnega prava.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar