FinD - Novice - Za učinkovito porabo kohezijskih sredstev bodo še bolj ključni premišljenost, strategija in dialog
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.7.2018

Za učinkovito porabo kohezijskih sredstev bodo še bolj ključni premišljenost, strategija in dialog

Ljubljana, 04. julija (STA) - Za učinkovito porabo kohezijskih sredstev v večletnem finančnem obdobju EU 2012-2027 bodo še bolj kot do zdaj ključni premišljenost, strategija in dialog med deležniki, je bilo razbrati ob današnjem obisku Vittorie Alliate di Villafranca iz Evropske komisije v Sloveniji. Ta predlog kohezijske politike za naslednje obdobje predstavlja deležnikom.

Direktorica v generalnem direktoratu komisije za regionalno in mestno politiko je sektorski predlog Evropske komisije na področju kohezijske politike v okviru predloga naslednje finančne perspektive unije danes predstavila deležnikom in zainteresiranim predstavnikom nevladnega sektorja, sodeluje tudi na terenski seji državnega sveta.

V pogovoru z novinarji je izpostavila, da komisija s svojimi predlogi cilja na pet prednostnih področij, ki bodo gonilna sila naložb v okviru Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus.

Te prioritete naj bi zagotovile pametnejšo (inovativno, digitalizirano), okolju prijaznejšo in brezogljično, bolj povezano in bolj socialno Evropo ter Evropo, ki bo s poenostavitvami in poudarkom na potrebah lokalnih skupnosti bliže državljanom.

Izpostavila je tudi niz poenostavitev postopkov, ki jih prinaša predlog komisije. Komisija predvideva manj birokracije in enostavnejše postopke za sprostitev sredstev ter tudi milejši sistem nadzora za programe z dokazanimi dobrimi rezultati.

Predvideva se tudi večja prožnost, saj se bo z vmesnim pregledom ugotavljalo, ali je treba spreminjati operativne programe, v določenem obsegu pa bodo lahko države znotraj programov sredstva prerazporejale tudi brez odobritve komisije. Poenostavljeno naj bi bilo obračunavanje stroškov, bolj sorazmerna nadzor in revizija, za vseh sedem evropskih strukturnih skladov naj bi veljala enotna pravila.

Za Slovenijo predlog, ki ga je komisija predstavila konec maja in o katerem bodo v sklopu pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu v naslednjih mesecih potekala vroča in naporna pogajanja med članicami EU in Evropskim parlamentom, za obdobje 2021-2027 predvideva skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom.

Predlog za Slovenijo je po besedah Alliate di Villafranca v celoti gledano dober in tudi Slovenija je z njim bolj ali manj zadovoljna.

Komisija sicer v predlogu ohranja tri kategorije razvitosti regij. Manj razvite so tiste, ki dosegajo 75 odstotkov povprečja EU glede na BDP na prebivalca. Prehodne so tiste, ki dosegajo od 75 do 100 odstotkov povprečja. Tiste nad 100 odstotki povprečja pa so bolj razvite.

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji - Zahodno Slovenijo in Vzhodno Slovenijo. Po razpoložljivih statističnih podatkih za leto 2016 dosega zahodna slovenska regija 99 odstotkov povprečne razvitosti EU, vzhodna 68 odstotkov, celotna Slovenija pa 83 odstotkov.

Za Slovenijo je bilo ključno, da je padec sredstev čim manjši, obenem pa ohrani zmožnost financiranja strukturne transformacije regij po vsej Sloveniji, pa čeprav Zahodna Slovenija dosega povprečno razvitost unije in se obdobje prehodne regije zanjo tako izteka.

Alliata di Villafranca je v povezavi s tem povedala, da bo za sredstva iz Kohezijskega sklada, ki so pomembna za infrastrukturne naložbe, še vedno upravičena Slovenija kot celota, medtem ko lahko v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj država do 15 odstotkov svoje ovojnice prestavi iz Vzhodne v Zahodno Slovenijo, če se bo pokazala potreba. Prav tako lahko država v večji meri financira tudi razvojne naložbe v Zahodni Sloveniji, če pokaže, da imajo pozitiven učinek na Vzhodno Slovenijo. Med obema regijama tako po besedah predstavnice komisije ne bi smelo biti zidu.

Alliata di Villafranca težko sodi, kakšen bo na koncu kompromis znotraj EU glede prihodnjega proračunskega financiranja, ki ga zaznamujejo novi izzivi in izstop pomembne neto plačnice Velike Britanije iz EU, a opozorila je, da bi morali navznoter bolj kot tekmovati za kohezijska sredstva sodelovati. Odločitev ob tem ne bi smeli sprejemati od zgoraj navzdol, temveč skozi resničen dialog vseh deležnikov.

Komisija želi spodbujati skladen regionalni razvoj in je v tej luči naklonjena lokalnim regionalnim strategijam razvoja oz. programom integriranega teritorialnega razvoja, ko se v enem programskem dokumentu naslovijo glavni izzivi posameznih območij, ki jih kohezijska politika lahko naslovi. V Bruslju tako še bolj stavijo na premišljenost in strateškost pri porabi kohezijskega denarja.

Še bolj bodo podprli tudi čezmejne projekte, na določenih segmentih bo še večja poraba finančnih instrumentov, kjer se kombinirajo nepovratna in povratna sredstva. Poseben pomen v Bruslju pripisujejo tudi trajnostnemu razvoju mest, zato bo šest odstotkov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih tovrstnim naložbam.

"Morali boste biti še bolj pametni, da boste učinkovito izkoristili kohezijske sredstva," je sklenila Alliata di Villafranca.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar