FinD - Novice - Ministrstvo za finance: Konec grške krize dobra novica za območje evra
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.6.2018

Ministrstvo za finance: Konec grške krize dobra novica za območje evra

Ljubljana, 22. junija (STA) - Izhod Grčije iz evropskega programa pomoči je "dobra novica za območje evra kot celoto", so ocenili na ministrstvu za finance. Omogočila sta ga odgovorno ravnanje grških oblasti na eni strani, tudi v primerih težkih odločitev za ljudi, pa tudi evropska solidarnost, menijo. Ob tem so opozorili na slovensko izpostavljenost do programskih držav.

Evropske institucije so potrdile, da je Grčija udejanjila vseh 88 ukrepov iz zadnjega pregleda izvajanja trenutnega programa pomoči, ki bo zaključen avgusta. Za obdobje po izteku programa je bil dogovorjen mehanizem okrepljenega nadzora, v okviru katerega bodo institucije spremljale razvoj v Grčiji.

Ministri so ob tem potrdili izplačilo zadnje tranše posojila v višini 15 milijard evrov, kar bo pomembno okrepilo denarne rezerve, s katerimi bo Grčija v naslednjih dveh letih lažje pokrila finančne potrebe pred vnovičnim vstopom na kapitalske trge, dosegli pa so tudi dogovor o lajšanju grškega dolžniškega bremena.

Ti ukrepi vključujejo desetletno podaljšanje ročnosti posojil iz reševalnega mehanizma EFSF, desetletni odlog plačila obresti, Grčija pa bo ob nadaljevanju ključnih reform lahko dobila tudi sredstva iz naslova obresti na grške obveznice, ki se jim evrske države odpovedujejo.

"Okrepljen nadzor predstavlja dober okvir za nadaljevanje pozitivnih trendov v post-programskem obdobju. Skupaj z dogovorom o lajšanju dolžniškega bremena zagotavlja vzdržnost grškega dolga in krepi zmožnosti Grčije, da dolgove poplača. To je ključnega pomena za vse upnice, tudi za Slovenijo," so poudarili na slovenskem ministrstvu za finance.

Slovenija je v razpravi na evroskupini sicer opozorila, da visoka izpostavljenost nekaterih držav, tudi Slovenije, do programskih držav ostaja odprto vprašanje. Izpostavljenost Slovenije ali katere druge upnice se s tokratnim dogovorom namreč ni spremenila, ker ukrepi upravljanja z obveznostmi niso bili del dogovorjenega svežnja.

"Slovenija je zato že v Luksemburgu napovedala, da bo intenzivirala pogovore z evropskimi institucijami o drugih možnih rešitvah za znižanje relativne izpostavljenosti Slovenije," so pojasnili na ministrstvu.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 273,7 milijarde evrov pomoči v treh programih, zadnji se izteče 20. avgusta. V zameno je morala izpolniti več kot 450 ukrepov in pristati na številne težke reforme.

Finančni ministri držav v območju evra so dogovor o svežnju odločitev v povezavi z iztekom programa pomoči za Grčijo dosegli ponoči v Luksemburgu.

Evroskupina je sicer v razširjeni sestavi (EU-27 brez Velike Britanije) v luči priprav na junijski vrh EU nadaljevala tudi razpravo o dokončanju bančne unije in reformi evropskega mehanizma za stabilnost ESM.

Prvi in drugi steber bančne unije - enotni mehanizem nadzora nad bankami in enotni mehanizem za reševanje bank - sta že vzpostavljena, tretji steber, to je evropski sistem jamstva za vloge (EDIS), pa še ne. Za vzpostavitev tega sistema je nujno zmanjšanje tveganj v evropskem bančnem sektorju. Ta se zmanjšujejo, vendar bo treba slaba posojila v bankah po mnenju ministrov še dodatno zmanjšati.

Ministri zato podpirajo postopen pristop z ustreznim zmanjšanjem tveganj, ki mu bo lahko sledila tudi delitev tveganj. Pričakujejo sicer, da bodo lahko časovnico za začetek politične razprave o vzpostavitvi EDIS zastavili po junijskem vrhu EU. S tem se strinja tudi Slovenija.

Med ministri obstaja tudi široka podpora okrepitvi vloge ESM, so dodali na finančnem ministrstvu.

Finančni ministri EU so medtem potrdili dogovor o spremembah uredbe glede ukrepov za krepitev upravnega sodelovanja na področju DDV. Novi ukrepi bodo med drugih olajšali izmenjavo informacij med pristojnimi organi in izvajanje skupnih nadzorov, osredotočajo pa se na najpomembnejše in najbolj razširjene vrste goljufij, kot so davčni vrtiljaki in goljufije pri prodaji rabljenih vozil.

Ministri so potrdili tudi priporočila državam članicam, ki jih je v okviru t. i. evropskega semestra konec maja objavila Evropska komisija. Ni pa jim uspelo doseči dogovora o paketu hitrih rešitev, ki bi pred vzpostavitvijo dokončnega sistema DDV odpravile nekatere težave, povezane s tem davkom. Ministri bodo predlog znova obravnavali v naslednjih tednih ali mesecih.

Slovenska ministrica Mateja Vraničar Erman se je ob robu zasedanja sestala tudi z nemški kolegom Olafom Scholzem, s katerim sta izmenjala stališča do ključnih odprtih evropskih dosjejev - večletnega finančnega okvira 2021-2027, poglabljanja EMU in Grčije. Ministrica je v pogovoru predstavila tudi stališče Slovenije glede fiskalnih pravil EU, za katere bi si želeli, da dajejo smiselne usmeritve za vodenje ekonomske politike glede na stanje v posameznih gospodarstvih.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar