Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.6.2018

Lani boljši dohodkovni položaj gospodinjstev in nižja stopnja tveganja revščine

Ljubljana, 14. junija (STA) - Glede na splošno izboljšanje gospodarske situacije se izboljšuje tudi dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev. Po podatkih Sursa je bila lani stopnja tveganja revščine 13,3-odstotna, kar je za 0,6 odstotne točke nižja kot v letu prej. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo 268.000 oseb, kar je 12.000 manj kot v letu 2016.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila namestnica generalne direktorice Statističnega urada RS (Surs) Karmen Hren, je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 7628 evrov, mesečni pa 636 evrov. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je bil 1335 evrov mesečno, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 954 evrov mesečno.

Od 268.000 oseb, ki so živele z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo približno 30 odstotkov upokojencev, po 20 odstotkov delovno aktivnih in brezposelnih in približno 18 odstotkov mladoletnih otrok. Dobro desetino pa so predstavljale gospodinje, študenti, nezmožni za delo in nekatere druge skupine prebivalstva.

Pri tem je Hrenova opozorila, da so socialni transferji skupaj s pokojninami precej pomemben dejavnik znižanja revščine. Če v dohodek namreč ne bi šteli socialnih transferjev, bi bila stopnja revščine 24-odstotna. Če pa bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja revščine zvišala na 41,5 odstotka.

Med tistimi, pri katerih je najvišja stopnja tveganja revščine, so osebe, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih, brezposelne osebe, najemniki stanovanj, ženske, starejše od 59 let, in tisti z zelo nizko izobrazbo. Najmanj pa revščina ogroža zaposlene, gospodinjstva, v katerih so vsi odrasli člani delovni aktivni, gospodinjstva vsaj treh odraslih brez vzdrževanih otrok in tiste z vsaj višješolsko izobrazbo.

Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v posavski in podravski statistični regiji, najnižja pa v primorsko-notranjski in goriški statistični regiji. Največ ljudi, ki so živeli z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo v osrednjeslovenski in podravski statistični regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski in zasavski statistični regiji.

V letu 2017 je povprečni letni neto razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo znašal 22.256 evrov in je bil za 701 evro višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 258 evrov.

Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v zahodni Sloveniji višji kot v vzhodni Sloveniji, povprečni razpoložljiv dohodek na član gospodinjstva je bil najvišji v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji, najnižji pa v posavski in pomurski statistični regiji. Glede na prejšnje leto se je zvišal v vseh dvanajstih statističnih regijah.

Kot so preračunali statistiki, je bilo lani tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 345.000 oseb. Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji glede na prejšnje leto znižala za 1,3 odstotne točke.

Na statističnem uradu so ob tem opozorili, da pa je pomemben vidik kakovosti bivanja tudi, kako ljudje subjektivno dojemajo svoj položaj. Med prebivalci, starimi 16 let ali več, so bili v splošnem najbolj zadovoljni z življenjem prebivalci osrednjeslovenske, jugovzhodne in gorenjske statistične regije, najmanj pa prebivalci koroške in posavske statistične regije.

Kot je dejala Hrenova, ni le materialni vidik tisti, ki vodi do tega, da so ljudje bolj zadovoljni z življenjem. Tako je bil recimo delež resno materialno prikrajšanih oseb največji v zasavski, najmanjši pa v goriški statistični regiji, stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem pa je bila v teh dveh regijah skoraj enaka.

Odstotek gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav, se je glede na leto 2016 lani povečal za odstotno točko. Takšnih gospodinjstev je bilo lani 15 odstotkov. Po drugi strani pa se je delež gospodinjstev, ki so se s svojimi dohodki s težavami prebila skozi mesec, zmanjšal z 29 na 26 odstotkov.

Od gospodinjstev, ki so v letu 2017 živela v najemniških stanovanjih, jih je 47 odstotkov izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takih gospodinjstev 22 odstotkov.

Od dohodka gospodinjstva je odvisno tudi dobro ali slabo stanje stanovanja. S slabim stanjem - najpogosteje težavami z vlago - se je med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki spopadala tretjina, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki pa je bilo takih 13 odstotkov. Da je njihovo stanovanje v dobrem stanju, je sicer ocenilo 77 odstotkov gospodinjstev.

Gospodinjstev, ki so se v letu 2017 počutila neprijetno zaradi onesnaženega okolja, je bilo 17 odstotkov, osem odstotkov pa jih je vznemirjalo, da se v njihovem bivalnem okolju pojavlja kriminal, nasilje ali vandalizem.

Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva si je v letu 2017 finančno lahko privoščilo 72 odstotka gospodinjstev, kar je za tri odstotne točke več kot leto poprej. Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov pa bi si lani lahko privoščilo 59 odstotka gospodinjstev (štiri odstotne točke več).

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2018

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar